V osnovi je bila ideja seveda prečenje vseh Pelcev, a sva že prejšnji dan ugotovila, da je to v poletni vročini bolj slaba ideja, predvsem zaradi dolgega dostopa in sestopa. Zato sva obiskala le najvišji Pelc v grebenu med Balo in Zadnjo Trento, preostali pa bodo počakali na kakšen lep jesenski dan.
Človeku bi bilo oproščeno, ko bi pomislil, da je običajno hoditi na Bavški Grintavec iz doline Bavšica, po kateri je poimenovan. Tudi pogled na karto razkrije dve markirani poti, kar omogoča krožno turo. Realnost je seveda drugačna, saj je Bavšica, podobno kot mnoge druge doline na primorski strani
Danes nenačrtovano na Kepi. Z Markom sva bila namreč namenjena v Julijce, vsled negotove napovedi ob zgodnji uri. Pa naju je pri Jesenicah presenetil dež in sva se odločila za krajšo turo na drugi strani doline. V nič kaj svežem jutru sva zagrizla v breg in se tam nekje pod Visokim Kurjekom znašla n
Nisem si mislil, da bom šel še kdaj na Triglav sredi poletja, čeprav so me nekateri že dolgo nagovarjali k temu. Potem pa sem aprila – v nekih drug(ačn)ih časih – brez pravega premisleka bleknil, da bi letos lahko končno šli, saj bo menda manj gneče v hribih … Kakorkoli, Seto in Go
Prišel je avgust in glavna sezona v gorah. Moja tolažba je, da bo kmalu jesen in z njo konec mučenja s pohajanjem v poletni vročini. No, vendarle je bil včeraj lep dan, saj se je pooblačilo šele popoldne in mnogi smo uživali v čudovitih razgledih tam okoli Triglava. Na izhodišču je bilo že zjutraj n
Večkrat sem že napisal, da je prednost hribolazcev, da nam nikoli ne bo zmanjkalo novih vrhov, poti in razgledov. Še več: kljub mnogim obiskom Krme sem bil tokrat prvič tam brez smuči – in v kopnem je dolina nekaj povsem drugega kot v zimski preobleki. V jasnem in prijetno hladnem jutru smo se
Seveda so vse ture nad Vrati zelo lepe, in tudi ta na Bovški Gamsovec ima vse kar si hribovsko srce lahko poželi: presunljivo mogočne razglede vse od izhodišča do vrha, razgiban vzpon preko strme Sovatne, v spremstvu kozorogov, preko kratke, a izpostavljene stene na vrh in spust na jug po nemogoče i
Planjava je več kot le gora, je pravcato pogorje v malem. Temu primeren je tudi pester nabor možnih pristopov. Lepo soboto sem zato izkoristil za zanimivo krožno turo, ki me je navdušila z razgibanostjo in čudovitim gorskim okoljem. Za ogrevanje nekaj vzpona po markirani poti skozi gozd, nato pa des
Ponovno v Bohinju, tokrat sva z Nežico zaokrožila po grebenih nad Krstenico, v enem najlepših kotičkov našega sveta. Tu lahko vsakič ubereš malce drugačno pot, da povežeš vrhove v daljšo ali krajšo turo. Gneče se ni bati, saj so tudi markacije bolj redke. Zato pa je v tem času obilo pisanega cvetja,
Skozi tisočletja je človeštvo iskalo raj in si izmišljalo načine, kako tja priti. Meni se zdi to precej bolj preprosto: le zapelješ se v Bohinj in tam najdeš vse, kar bi lahko pričakoval od raja. Prvi pogled iz Ribčevega Laza na jezero, povsem mirno v jutranjem spokoju, z rahlo meglico in osamljenim
Iščem pristojni urad za vložitev predloga, da aprilsko vreme ni več sinonim za muhasto vreme, temveč se ga zamenja z majskim muhastim vremenom, saj je to že kar nekako običajno v zadnjih letih … Medtem pa je vendarle treba izkoristiti priložnosti za skok na lepše. Po dolgih osmih letih sem spe
V nedeljo smo šli na damsko turo na razgledni balkon v naših enkratnih Julijcih. Po dolgem času z Marušo in Nežico, pridružila se nam je še Tanja, ki je še posebno pogrešala slovenske hribe. Od Jasne smo zagrizli strmo navzgor in med klepetom in občasnimi razgledi iz gozda dosegli Mojčin dom na Vitr
Zakaj pogrešamo nekaj, česar ne potrebujemo, nekaj povsem nekoristnega? Morda gre le za razvado, čisto nečimrnost. Morda pa vendar tudi zahajanje v hribe ni tako nepotrebno in je nekomu še kako koristno. Že res, da mi je v teh tednih Šmarna gora “rešila življenje” in da se je nikakor nis
Morda je zdaj (skrajni) čas, da posvetim eno objavo tudi verjetno najpomembnejšemu hribu, pravzaprav gori, v moji “karieri”. Čeprav je hišni hrib Gameljn v resnici Rašica (ki jo sicer ravno tako obiskujem že od malih nog), pa mi je Šmarna gora vendarle bližja in bolj domača. In tudi ko s
Kot vse kaže je bila tole zadnja tura letošnje sezone. Če je res tako, potem sem lahko vesel tako lepega zaključka, sploh ker je bil ta v domačih hribih. Saj se vedno rad odpravim v nepoznane kraje, a prej ali slej začnem pogrešati naše hribe, ki so še posebno lepi. Večji del letošnjih tur sem R
V teh dneh (tednih?) prisilne osame je toliko lepše imeti sveže slike in spomine na kraje, kjer smo najraje. Tako kot lanskega marca, smo tudi letos teden dni preživeli v že dobro poznanem Andermattu, kjer je dovolj izbire za stare in mlade. Začelo se je dokaj običajno, čeprav so bile novice o koron
Letošnji februar je imel pet sobot, kar se zgodi le vsakih 28 let. In prav vsako teh sobot smo preživeli v Avstriji na soncu in snegu, kar je sploh dober izkoristek. Vprašanje, če bo leta 2048 možno to ponoviti … Kakorkoli, tokrat smo se Maruša, Slavi, Džani in dva Primoža odpravili na priljub
Vzorec se ponavlja že nekaj časa: v začetku tedna je na severni strani Alp padlo malo novega snega, nato močan veter, v soboto pa sonce in pomladanske temperature. Posledično je bila tudi odločitev o izletu v Avstrijo jasna. Tokrat sva ostala sama z Džanijem in spet sva se zapeljala v Tweng ter tik
Ankogel je eden od prvakov Visokih Tur, na katerem še nisem bil, zato sem se hitro strinjal z idejo za sobotni izlet. V petek sta na obisk prišla Iva in Zoran, pridružil se nam je še Džani in navsezgodaj smo se zapeljali v Mallnitz, od koder smo se s prvo gondolo ob 8:30 dvignili na … Nadaljuj
Sončen vikend smo izkoristili za odkrivanje novih krajev v Nizkih Turah. Čeprav mi je odveč dolga vožnja v Avstrijo, sem potem vsakič navdušen nad novimi prostranstvi smučarskih terenov, ki jih kljub več obiskom doslej nisem niti zaznal. Po sneženju v začetku tedna in močnem vetru je bila izbira tur