Ponovno v Bohinju, tokrat sva z Nežico zaokrožila po grebenih nad Krstenico, v enem najlepših kotičkov našega sveta. Tu lahko vsakič ubereš malce drugačno pot, da povežeš vrhove v daljšo ali krajšo turo. Gneče se ni bati, saj so tudi markacije bolj redke. Zato pa je v tem času obilo pisanega cvetja,
Skozi tisočletja je človeštvo iskalo raj in si izmišljalo načine, kako tja priti. Meni se zdi to precej bolj preprosto: le zapelješ se v Bohinj in tam najdeš vse, kar bi lahko pričakoval od raja. Prvi pogled iz Ribčevega Laza na jezero, povsem mirno v jutranjem spokoju, z rahlo meglico in osamljenim
Iščem pristojni urad za vložitev predloga, da aprilsko vreme ni več sinonim za muhasto vreme, temveč se ga zamenja z majskim muhastim vremenom, saj je to že kar nekako običajno v zadnjih letih … Medtem pa je vendarle treba izkoristiti priložnosti za skok na lepše. Po dolgih osmih letih sem spe
V nedeljo smo šli na damsko turo na razgledni balkon v naših enkratnih Julijcih. Po dolgem času z Marušo in Nežico, pridružila se nam je še Tanja, ki je še posebno pogrešala slovenske hribe. Od Jasne smo zagrizli strmo navzgor in med klepetom in občasnimi razgledi iz gozda dosegli Mojčin dom na Vitr
Zakaj pogrešamo nekaj, česar ne potrebujemo, nekaj povsem nekoristnega? Morda gre le za razvado, čisto nečimrnost. Morda pa vendar tudi zahajanje v hribe ni tako nepotrebno in je nekomu še kako koristno. Že res, da mi je v teh tednih Šmarna gora “rešila življenje” in da se je nikakor nis
Morda je zdaj (skrajni) čas, da posvetim eno objavo tudi verjetno najpomembnejšemu hribu, pravzaprav gori, v moji “karieri”. Čeprav je hišni hrib Gameljn v resnici Rašica (ki jo sicer ravno tako obiskujem že od malih nog), pa mi je Šmarna gora vendarle bližja in bolj domača. In tudi ko s
Kot vse kaže je bila tole zadnja tura letošnje sezone. Če je res tako, potem sem lahko vesel tako lepega zaključka, sploh ker je bil ta v domačih hribih. Saj se vedno rad odpravim v nepoznane kraje, a prej ali slej začnem pogrešati naše hribe, ki so še posebno lepi. Večji del letošnjih tur sem R
V teh dneh (tednih?) prisilne osame je toliko lepše imeti sveže slike in spomine na kraje, kjer smo najraje. Tako kot lanskega marca, smo tudi letos teden dni preživeli v že dobro poznanem Andermattu, kjer je dovolj izbire za stare in mlade. Začelo se je dokaj običajno, čeprav so bile novice o koron
Letošnji februar je imel pet sobot, kar se zgodi le vsakih 28 let. In prav vsako teh sobot smo preživeli v Avstriji na soncu in snegu, kar je sploh dober izkoristek. Vprašanje, če bo leta 2048 možno to ponoviti … Kakorkoli, tokrat smo se Maruša, Slavi, Džani in dva Primoža odpravili na priljub
Vzorec se ponavlja že nekaj časa: v začetku tedna je na severni strani Alp padlo malo novega snega, nato močan veter, v soboto pa sonce in pomladanske temperature. Posledično je bila tudi odločitev o izletu v Avstrijo jasna. Tokrat sva ostala sama z Džanijem in spet sva se zapeljala v Tweng ter tik
Ankogel je eden od prvakov Visokih Tur, na katerem še nisem bil, zato sem se hitro strinjal z idejo za sobotni izlet. V petek sta na obisk prišla Iva in Zoran, pridružil se nam je še Džani in navsezgodaj smo se zapeljali v Mallnitz, od koder smo se s prvo gondolo ob 8:30 dvignili na … Nadaljuj
Sončen vikend smo izkoristili za odkrivanje novih krajev v Nizkih Turah. Čeprav mi je odveč dolga vožnja v Avstrijo, sem potem vsakič navdušen nad novimi prostranstvi smučarskih terenov, ki jih kljub več obiskom doslej nisem niti zaznal. Po sneženju v začetku tedna in močnem vetru je bila izbira tur
Sobotna tura nas je navdušila v vseh pogledih in kot že večkrat smo ugotavljali, da je lepote turnega smučanja nemogoče ubesediti, kaj šele razložiti nekomu, ki tega ni sam izkusil. V petek zvečer je na obisk prišel Zoran (ker je bila na sporedu večerja, se je oglasil tudi Mare), zjutraj so se pridr
Ta vikend smo imeli občni zbor društva, že tradicionalno v Koči na Gozdu. Po eni strani že vsi pogrešamo spremembo lokacije, da nismo vedno v istih hribih, po drugi strani pa se Vršič pogosto izkaže kot najboljša možnost, sploh v tako nezanesljivih zimah: do tja se pripelješ z avtom, sneg je (koliko
Božično novoletni čas smo preživeli na družinskem obisku v Švici, tokrat v kraju Disentis/Muster v dolini Surselva v vzhodnem kantonu Graubünden. Pot do tja je preko mesta Chur precej dolga (podobno kot do Langwiesa, kjer smo bili pred enim letom), nazaj grede pa je bil že odprt prelaz Lukmanierpass
Po dolgem času smo se uspeli dogovoriti za ski opening vikend z dobro staro ekipo. Z vidika snežnih razmer bi bili letos boljši Dolomiti, saj je na severni strani Alp neobičajno malo snega. Dandanašnji res težko predvidiš en mesec vnaprej kako bo s snegom. Ampak to niti bilo tako bistveno, saj smo i
Sončen smučarski vikend na Koroškem. Podobno kot pri nas je v visokogorju veliko snega, le da imajo pri severnih sosedih več cest, ki pripeljejo dovolj visoko, da lahko stopiš na smuči pri avtu. V soboto je bilo izhodišče pri Leonhardhütte (1600 m), od koder je nekaj sprehoda do planine, s katere se
Zadnjo novembrsko soboto smo končno dočakali sonce! Ker smo v naši sivi dolini že pozabili kako to zgleda, je bil seveda glavni cilj zaužiti čim več blagodejnih žarkov. Najbolj obetavno je kazalo na zahodu, zato smo se zapeljali na Mokrine (Nassfeld), kjer je tudi snega več kot dovolj. Ne samo to &#
Hello! How are you? Where are you from? Welcome to Iran! Is this your first time here? What do you think about our country? … To je nekako tipičen nabor vprašanj, ki smo jim tujci vsakodnevno podvrženi med potovanjem po Iranu. Gre za popolno nasprotje podobi o zlobni državi, polni verskih skrajnežev
Ta vikend je bilo treba preveriti razmere. Začetek sezone je zelo obetaven, posebno ob sneženi napovedi za prihodnji teden! V soboto je bilo na Rudnem polju nekaj centimetrov brozge, a le malo višje je bilo vzdušje lepo zimsko, z višino pa je debelina snega presenetljivo hitro narasla in na koncu sv