Tradicionalni 42. turni smuk z Rodice je minil v ODLIČNIH razmerah. Super vreme, super sren, super družba. Tistim (ni jih bilo veliko), ki so manjkali, je lahko žal, kajti takih pogojev na tem turnem smuku ne pomnim. Najprej z potegavščinami do Šije, potem po ravno prav ojuženem srenu do Suhe. Potem
Za petek je bilo napovedano lepo vreme, zato smo se z Andrejem, Igorjem in Miham odpravili po Turski avtocesti proti Tamswegu. Vremenska napoved je držala v nulo in čakal nas je en čudovit sončen dan. Vozilo smo pustili pri koči Prebersee in se nato po sankaški progi odpravili do planine, kjer je k
Z avtomobilom iz Luč po cesti do kmetije Dekmar, nato po gozdni cesti proti Loki (markirano). Avto pustiva pred zapornico (pl. Kal), ki je sicer odprta, vendar so zaplate snega za avtomobilček previsoke. Peš nato do križišča poti Arta - Loka (1294m), naprej pa s smučmi na nogah. Ogledava si vhod v S
Spet sva sama z Milanom. Glede na vremensko napoved je bilo le danes nekaj upanja za dobre razmere. Začneva malo nad Šupco s spustom s ceste v drevesnico, kjer naju pričaka ledena glazura, tako da srenače kmalu zamenjajo dereze. Skorja se mestoma predira, tako da je napredovanje ob veliki sveži pla
Tomaž je opisal že razmere v Vrtači, zato dodajam zgolj opis ture od Podnarja po žlebu do pod Palcem na sedlo. Ob 8:00 uri še trdo, predvsem spodnji del pred plazovino, zato praktično cel žleb na derezah. Ob 13:00 spust iz sedla, ki je bil nad pričakovanji. Zgornji del po suhem napihancu (pršič?), v
Z Ljubelja pet minut peš po travi in kamenju potem pa na smučeh vse do vhoda v Osrednjo grapo. Od tam pa lagodno peš do vrha Vrtače po mehkem snegu in že narejenih stopinjah predhodnika. Malo sitno je bilo edino skozi smrekov gozd, ker je bilo okoli desete ure še zelo trdo in je šlo komaj brez srena
Z avtom do klanca nad Peričnikom ("the" klanec menda sliši na ime Šetinova rida), na cesti sneg in kopni odstavki, po kopnem Črlovcu do 1050 m, kjer se začne strnjena plazovina. Plazovina trda, sneg poleg pa moker v globino s tanko skorjico, ki ne drži ne pešca ne smučarja. Višje ni bilo p
Ker naju z Romanom čez vikend čakajo domača dela na vrtu, izkoristiva današnjo lepo napoved za krajšo turo. Prvotno sva načrtovala na Debelo peč, vendar sva se zaradi vedno slabše gozdne ceste obrnila na sredi poti do parkirišča in jo mahnila na Viševnik. Zgornji del spusta z vrha je bil po že dokaj
Tura, ki sem si jo že zelo dolgo želel. Na tem mestu hvala Mihu, ki mi je dal nekaj koristnih informacij. Začetek v St. Oswaldu nad Badkleinkircheimom. Nekaj metrov po spluženi cesti potem pa levo v gozd in naprej mimo koč Falkertschutzhaus in Steinhalter do vrha. Zjutraj je bil sneg še pomrzmznjen
Sneg se začne takoj na parkingu pri zgornjem Belopeškem jezeru. Zjutraj je bilo precej trdo, v spodnjem delu tudi velika plazovina. Vzpenjala sva se po levem kraku gor gledano in naredila štapne do vrha..na cca 1500 se je začel poprh, ki ga je bilo proti vrhu že 10 cm..podlaga precej ledena zaradi
Pričela sva ob 6h iz Kriške planine. Luna je zahajala, dan je vstajal. Snega na Kriški je še za nekaj toplih dni. Sicer je pa je bil sneg jutranje spomladanski - zelo trd, krasno za hojo, a previdno. Prvi spust sva opravila peš. Sneg se je ravno prav udiral za stopinje. Pešačila preko zmrznjene plaz
Zadnji dan v Kanadi sva se zapeljala po Icefield Parkway, 230 km dolgi cesti, ki povezuje Lake Louise in Jasper, brez enega samega naselja vmes. So pa lepe gore. Približno na polovici poti leži Parker Ridge, luštkan turno smučarski cilj. Ni ravno veliko višincev, ampak po petih dneh smučanja nama je
Včerajšnji dan je bilo bolj slabo vreme in po spletu okoliščin sva ponovno pristala v dolini Asulkan, le da sva šla tokrat na turo Tree Triangle, trikotno fliko gozda tik pod kočo Asulkan. Pršiča je bilo ogromno, žal pa ni bil več najlažji, Danes pa sva šla na Balu pass, za katerega je izhodišče
V lov za pršičem spet v Avstrijo. Iz izhodišča v Waldu nas je kot po Murphyju istočasno v isto smer štartalo 12, tako sva skoraj vso pot do vrha hodila v koloni. Kolovoz se najprej vzpenja čez travnike, nato strmo skozi gozd, po dobri uri pa pride v redek macesnov gozd. Nad gozdno mejo se odpre pogl
Opis razmer malo z zamudo,sicer pa niso več take kot so bile. Od Ruskega križa sva oddrsala proti koči v Krnici po ledeni podlagi,ki je vztrajala vse do začetka strmine.Tu je bil sneg že malo pocukran in z vsakim metrom je bilo pršiča vedno več in po lepi smučini je bil vzpon prav prijeten.Na vrhu
Med prazniki sva bila v francoskih Alpes Maritimes na majhnem smučišču La Colmiane blizu St. Martine de Vesubie. Tam je obsežen nacionalni park Mercantour z zelo lepimi in za turno smuko zanimivimi hribi višin okoli 3000 m. V soboto popoldne smo se sprehodili od izhodišča Le Boreon (1500 m)po položn
Ponedeljek sva sva izkoristila za eno od klasičnih tur Mercatourja od Le Boreona (1500 m) na Col des Cerises (2530 m). Spet je bilo potrebno slabih 200 m po strmem gozdu peš, nato pa se odpre dolina, spodaj porasla z lepimi redkimi macesni, po kateri sva se vzpela na sedlo na meji z Italijo. Spet sv
Z ljubeljske ceste na Hajnževo sedlo, spust na severno stran, obkoljevanje pod Babo in po severovzhodnem grebenu na vrh Babe. Na snežišču pod steno strmina do 40°, vstopni odsek proti grebenu 50°, prestop blizu 55°, potem pa kmalu spet bolj "položno" 40° in po zračnem grebenu 45° do vrha.
Sneg je bil na površini vseskozi prav prijetno gnil, povsem zgoraj pa začuda trd (veter), celo leden, a zelo grifig. Centralna grapa je tako lepo zalita, da sva lahko odsmučala kar direktno varianto s škrbine: čez opast in naravnost navzdol. Smučarija solidna, spodaj na smučišču snega zmanjka na zad
Evo, končno sem našel čas, da nadaljujem opis naše romunske pustolovščine. Snežne razmere so danes povsem drugačne, pa vseeno boste potencialni ponavljalci našli kakšno koristno informacijo. Torej pomikali smo se proti vzhodu in prespali v Sibiu, ki je res čudovito srednjeveško mesto. Za nameček pa