Razmere so nas nagnale na Stubeck. Cesta do koče Frido Kordon je zasnežena, a prevozna brez problemov. Sneg je bil trd in je izgledalo, da razmere niso nestabilne. V to so nas še bolj prepričale trume, ki so se valile na sosednji Faschaunereck. Sonce je bilo pomladansko toplo in temu primerno je bil
Za vrhove okoli Soriške planine velja, da se enkart ne splača na vrh. Jaz sem moral na Možic dvakrat, saj sem na parkirišu ugotovil, da mi je s pasu nahrbtnika odletela torbica s fotoaparatom, gotovo, ko sem se ustavil in snel nahrbnik zaradi telefoniranja. Že prvič je bila popoldanska, na vrhu sem
Danes smo prelep dan izkoristili v Avstriji. Odšli smo na Zirbitzkogel. Parkirali smo ob koči Tonnerhutte (1600m), nato pa je pričeli najprej s hojo po poteptanem smučišču. Kmalu je pot prešla na utrjeno špuro, ki je vodila skozi gozd, nato pa nekaj časa po ravnem pobočju, kjer smo že lahko opaz
Prvotni namen je bil z Rudnega polja na vrh Viševnika in po eni od klasik nazaj do avta. Pristopna smučina po običajni poti dobro utrjena, mehka in več kot udobna vse do vrha. Na vrhu pa odločitev za sever in sicer po levi strani do Zlatih vod pod Malim Draškim vrhom. Povod za to pa sledi skupine tu
Veliki Draški vrh, ki je običajno precej obljuden, je bil danes zjutraj skoraj nedotaknjen. Le dva sta šla pred nami, za nami pa jih je prišlo še nekaj malega. Razmere so bile odlične. Sonce je naredilo svoje in vriskali smo ob zavojih po firnu. Višek užitka pa je bil pršič pod Studorskim prevalom,
Spokojni in umirjeni so bili danes obrazi gora nad Zelenico. Nobenega živžava, še manj btcja (izraz mi sicer ni ravno pri srcu)...mir in tišina! Štartala sem relativno pozno in za nagrado prejela obilo sonca, ki je pobočja ob spustu lepo ojužilo. Količina novozapadlega snega je presenetljivo nizk
Kar nekaj se nas je odločilo za turnosmučarski izlet v Gruzijo v organizaciji agencije Lifetrek. Iz Budimpešte smo leteli v Kuataisi in se od tam s terenskimi kombiji v dobrih šestih urah pripeljali v Mestio, kjer smo nato šest dni prebivali v gostišču. V tem času smo opravili štiri ture, o katerih
Popoldanski Viševnik je prijetno presenetil, pristopna smučina je bila udobna, vreme okoli pestro, na vrhu smo bili ob 17h sami. Za spust smo izbrali severno varianto, najprej smo se spustili 50 vm ob grebenu, nato pa levo. Ujeli smo kar nekaj pršiča. Kategorija: Razmere
Danes se je kaj drugega kot Triangel težko naredilo. Gor skoz močan veter z rahlim dežjem, na vrhu snežni metež, dol skoz od koče navzdol močan dežni naliv. Hoja in smuka po južnem snegu, ki se ni prediral, pa še kar uredu. Danes se je brez škrtanja še dalo prismučat do parkirišča. Z včeraj na danes
Do koče Winklererhuette sem šel po svoji varianti, o kateri raje ne bi. Najbolje je začeti malce naprej od cerkvice Svetega Benedikta in se po cesti in bližnjicah povzpeti do koče in potem naprej na vrh. Snega je vso pot ogromno in v prihodnjih dneh ga bo še kar nekaj zapadlo.Koča je odprta stalno.
V soboto sem smučal še zanimivo kombinacijo Kramarjeva-z Grada v Črni graben in do dna stene spet po Kramarci. Na ocene se ne spoznam, je pa težje kot po Petem žrelu. V preteklosti je bila že večkrat presmučana, najtežja je strma, izpostavljena prečka pod vstopom v Matevžev steber. Kategorija: Razme
Popoldanska Begunjščica po Osrednji grapi, ki je krasno zalita. Razmere mešane, nekaj novega snega, povprečna/solidna smuka. Snega spodaj nad Ljubeljem še dovolj, a prihaja dež. Ker je obvestilo še vedno čisto prekratko, bi še Franceta dvakrat prav lepo pozdravila. Živjo France! Živjo France!
Za vzpon sem izbral prvo grapo, kjer so bile stopinje. Nekje na polovici sem srečal vračajočega se planinca, ki mi je povedal, da je to Kramarjeva grapa. Razmere za hojo navzgor so bile ugodne, le pri zadnjem skoku je bilo treba biti zaradi ledu zelo previden. Šlo je le po desni, kjer je bil prehod
Pod Matizovcem že poprh na staro podlago.Na drugi jasi pet centimetrov suhca, ki pa pri hoji ne moti. Grem po južnem grebenu direktno na vrh, so pa srenači obvezni,saj je podlaga dobro pomrznena.Smučanje odlično, tako dobro da nisem opazil da gre negdo za menoj,pa sem smučal ob pristopni smučini.Izk
Ugodna vremenska napoved za ponedeljek naju je s Francijem zvabila v dolino Poden. Prvotni cilj je bil vzpon na Stol preko sedla Belščica, a naju je na dostopu premamila strma grapa med Palcem in Zelenjakom imenovana Žleb. Zagrizeva v strmino in po dveh urah sva na vrhu Žlebu. Pogled se nama ustavi
Tako zgodaj verjetno še nismo bili v Mlinarici, snega je temu primerno veliko in najbolje storimo, če se spustimo v strugo, ko neoznačena pot prvič pride v bližino Mlinarice (nekje slabih 100 m nad izhodiščem). Do sem se tudi prismuča, nižje pa nima smisla, saj je potem sitno ujeti potko do izhodišč
brezvetrje je na zirbitzkoglu je že samo po sebi loterijski zadetek ... v kombinaciji z napol praznim parkiriščem .. nebom brez oblačka .. in vrhunsko smučarijo ... je pa to že pravi jackpot :-D smuka direktno od koče po trdem napihanem snegu ... na katerem se le prašilo ... sledov pa ni ostajalo n
V nedeljo, 25.3.2018, smo gorski reševalci postaje Celje izpeljali turno smučarsko tekmovanje Memorial celjskih reševalcev, ki je letos potekalo v parih. Po startu tekmovanja v Logarskem kotu, smo se zapodili pod ostenje Planjave in v več okljukih dosegli Pasje sedlo (1636m). Sledil je krajši spust
Kdor čaka, dočaka. Krn s planine Kuhinja v skoraj popolnih razmerah in skoraj do avtomobila. S smučarjema iz Bologne smo turi dali oceno 9,5. V štiridesetih letih smučanja s Krna je bilo le enkrat boljše. Prismuča se do 1100m. Sneg jevečinoma predelan in tudi neodpuščen "grifig", nepredala
Končno sem prišel do tastature, da napišem par besed o nepozabnih dogodkih prejšnjega tedna. V sredo se je odpravila naša ekipa od Savice na Komno, kjer je Luka vse uredil, da smo se vse dni odlično počutili. Pristop kot običajno.Tokrat je snega dovolj do Savice tako, da sem se vzpenjal s pasjo