V nedeljo je Jaka vabil na turo na Vrtaško Sleme in ker sem bil točno tja namenjen v soboto, sem se pač v soboto zjutraj preusmeril na Razor, v nedeljo pa sem se pridružil pisani druščini na izletu v jesensko obarvana Vrata. Preživeli smo sončen, skorajda vroč dan na čudoviti krožni turi, polni razg
Takoj na začetku moram priznati, da sem bil v soboto sploh prvič na Razorju. In kar je še huje: prav nobenega izgovora nimam za takšno odlašanje. Vendarle gre za enega pomembnejših vrhov v Julijcih, ki s svojo izklesano obliko vabi z vseh strani in s svojo višino obeta izredne razglede. Izbral sem s
Oktober v hribih je čas za uživanje. Zato sem si ta vikend privoščil dve turi, na kakršne običajno hodim sam, saj niso posebno atraktivne in se lahko zdijo malce preveč brezciljne. Pač v smislu, da je cilj pot. Tokrat sem torej spet obiskal dvoje območij, kjer nikoli nisem pogrešal cilja. Po zahodni
Na podobno krožno turo kot v soboto sem se odpravil tudi v nedeljo, le da tokrat na vzhod, kjer je bilo lepše vreme. In podobno kot zahodne Karavanke je tudi Dleskovška planota pravo malo kraljestvo občasno skrivnostnih poti, ki so prepletene v prijetnih in slikovitih gozdovih. Seveda so ti gozdovi
Še ena lepa jesenska sobota, ki jo je veljalo izkoristiti za dolgo in sončno turo. Po jugozahodnem grebenu na Kočno sem pred časom že šel, takrat žal v bolj slabem vremenu in sem seveda čakal naslednjo priložnost. Tokrat se mi je pridružila še Nežica, dan je bil kot nalašč za popolno doživetje tega
Tokratna nedelja je bila tipičen (zgodnje)jesenski dan v najlepši možni podobi. Dnevu primerno smo si zato privoščili uživaško turo na visokem nivoju. Jugozahodni raz Mangarta (IV/II-III, 400 m) je dokaj nezahtevna in nestresna smer s kratkim dostopom in širnimi razgledi. Poleg tega je opremljena s
V petek sem se, v pričakovanju lepega vikenda in polne lune, na hitro odločil, da grem kar takoj v hribe. Dnevi so že kratki, zato sem se zapeljal na Pokljuko, od koder ni daleč do enega od mnogih vrhov. Tokrat sem si izbral Debelega, in sicer po bližnjici skozi Zgornji Razor. Mi je bil všeč …
Tostran reke Piave se raztezajo gore skrajnega jugozahodnega dela Karnijskih Alp, ki se tako zgledujejo po svojih znamenitih sosedih, da jim pravijo kar Furlanski Dolomiti. Ko zagledaš tiste ostre špice in strme stene, se zdi poimenovanje kar na mestu, čeprav najvišji vrhovi segajo “le”
Tri Goličice so v naših hribih, vse nekoliko v senci prvakov svojih skupin: Jalovca, Prisanka in Razorja. Tokrat bo govora o tisti, ki zaključuje divji greben, ki pada z Razorja med Mlinarico in Zadnjico tja proti Trenti. Lokacija prav na koncu grebena naši Goličici zagotavlja prvovrsten razgled iz
Ena malce raziskovalna tura v Karavankah, ki se nam je zdela primerna za vremensko nekoliko nestabilen poletni dan. Z Marušo, Nežico in Mihom smo se zjutraj zapeljali do sotočja potokov Mlinca in Žakelj nad Dovjem. Namesto po markirani poti smo jo ubrali kar ob potoku Žakelj navzgor. Sprva po lepo u
Obiskovanje doline Belega potoka (Bele vode) mi je prišlo že kar v navado. In tudi nedeljski obisk je bil, podobno kot vsi pred tem, več ali manj popolno doživetje. Ob jutranji hoji skozi gozd nismo govorili, saj sta tišina gozda in glasno žuborenje potoka vsakega od nas zazibala v lastne misli. V t
Po dveh letih premora sem se letos spet udeležil društvenega tabora v Dolomitih, ki smo ga s pisano druščino preživeli v Cortini. Nazadnje smo bili tam leta 2013, ko smo zmrzovali v kampu Olympia, letos je bilo precej bolje (a ponoči vseeno mrzlo) v kampu Rocchetta. Petek 19.7.2019: okoli Tofane 
Nadaljujem z obiski malce zapostavljenih dolin. Tokratna tura je bila ravno prav za današnje mešano vreme, saj je pot bolj zanimiva kot cilj. Prejšnjič sem prehodil celo dolino, tokrat sem se zapeljal do izhodišča višje v dolini. Še vedno me je mikalo poiskati lovsko pot čez Grofov štant, o kateri s
Belska Kočna je še ena skrita in malce zapostavljena dolina, ki pa je gotovo vredna obiska. In prav tako je Storžek (prvotno Belski turn) običajno le tisti simpatični vrh, ki se nad Jezerskim sedlom pokaže šele od blizu in nanj splezaš bolj mimogrede (po sicer kar zahtevnem in zračnem razu). Iz Bels
Uživaška tura skozi samotno dolino na razgleden vrh je bila prava izbira za neobičajno lep poletni dan. Hoje je kar nekaj, a je ta večinoma zelo lagodna, hkrati pa ves čas navdušujejo dih jemajoči razgledi. Zjutraj naju je na izhodišču resno zeblo, kar je bil prav dobrodošel občutek. Ob potoku Mrzla
Še ena klimatizirana tura za vroče dni. Po treh letih sem bil ponovno v Mali Pišnici, tokrat se mi je pridružila še Nežica, turo pa sva podaljšala do Vršiča, da se ni bilo treba vračati po isti poti. Zjutraj na Jasni je bilo nepričakovano oblačno, padlo je celo nekaj kapelj dežja. Dobro, vsaj vroče
Sem tuhtal, da bi šel nekam na hladno in sem se spomnil potoka Hladnik. Nedavno so zgradili ferato Hvadnik skozi sotesko nad Gozdom Martuljkom, hkrati pa me je že nekaj časa zanimalo kako je v zgornjem toku potoka, ki sem ga pogosto poslušal globoko v dolini med hojo po zgornji cesti. Ferata je spel
Zaključek letošnje smučarske sezone je bil v znamenju pršiča in spoznavanju novega območja. Podobno torej kot celotna sezona, ki je bila pri nas zelo revna s snegom, a toliko bolj bogata v Alpah. Letos sva z Džanijem ostala sama in še midva sva se pred odhodom spraševala, kaj naj si misliva o tako n
Ta vikend sem prvič turno smučal v Dolomitih – in gotovo ne zadnjič! Kar se mene tiče imajo tam najboljša smučišča in tudi strme, razčlenjene stene so me vedno plezalsko navdušile. Čeprav večina vrhov ni smučljivih in so vsepovsod speljane žičnice pa se še vedno najde obilo zanimivih turnosmuč
Včasih so rekli, da sreča spremlja hrabre. No, danes imamo dobro vremensko napoved, vertikalno sondažo in spletne kamere. Zato sem se zjutraj zapeljal na Vršič, kjer ni bilo videti prav nič novega snega (res pa tudi sicer ni bilo kaj dosti videti v tisti megli…). Kljub temu je snega še dovolj,