Zgornji del do ceste zjutraj zelo soliden - pršič, ki sicer ni najbolj puhast na svetu, je pa globok, in v delu kjer sva smučala, nič obdelan od vetra. Pri drugem spustu (ob cca. 10:15) je bil sneg že kar ojužen. Ta spust se je zame končal predčasno, saj sem ob delanju prevalov izgubil smučko, ki je
Na Ravnah oblačno, snega pa ravno toliko, da se nekako pregoljufava navzgor, snežne razmere se izboljšajo šele pod zgornjo postajo Koble 2. V nadaljevanju po družinski je snega dovolj, je pomrznjen z nekaj malega oprha, kože idealno prijemljejo. Proti vrhu se počasi jasni, sonce prijetno greje, z vr
Na Ovčjem vrhu ( Kozjak ) sva ujela res lepe razmere. Zgoraj naju je pričakal še nedotaknjen pršič, ki je poskrbel za uživaški spust in široke nasmehe.Nižje v gozdu in po cesti nazaj se je že malo poznala otoplitev, a kljub nekoliko težjemu snegu v spodnjem delu je bila tura več kot odlična.Ob povra
Napovedano sneženje je vzdignilo plazovno stopnjo, vendar sneg je najboljši takoj po sneženje. K sreči obstajajo destinacije kot je Cima Bella/Monte Cocco. Ob prihodu na skoraj poln praking, je še vedno snežilo, kar pomeni, da bolj svežega snega ne bi mogli najti. Snega dovolj takoj iz parkirišča,
Napoved res ni bila najboljša, ampak če ne greš, ne veš. Prvotni cilj so bile Mrežce, s pravico do popravkov. Parkirali smo pri odcepu za Šport hotel, se sprehodili po cesti do odcepa za planino Zajavornik. Gaz je bila narejena, zato je bila pot do planine kljub rahlemu sneženju ali pa prav zaradi t
V četrtek je padlo precej snega. Na izhodišču prva, tako da sva imela čast gaženja in sva potegnila lepo na easy do severne rame 100 m pod vrhom Siefa. Zgoraj pod grebenom spihano (veter je dobesedno norel iz zahoda preko grebena), nižje pa toliko pršiča (žal ni bil šampanjski), da je bila smuka za
Sicer ne gre ravno za tisto res pravo turno smučanje, kot se ga oglašuje na olimpijskih igrah - je pa vseeno luštna tura, kjer se da skombinirati nekaj dodatkov, čeprav ni bilo ne stopnic ne labirinta ... ;) Izhodišče pod prelazom Giau in na škrbino Giau. Varna varianta je levo, smuča se naravnost
Ob napovedi sončnega vremena se za cilj izbere Monte Nedis in ob ustreznih razmerah še na Monte Dimon. Pot do izhodišča se malo zavleče ker Google priporoča pot čez Paularo, ki je trenutno zaprta in je potrebno nazaj in preko Paluzza do izhodišča pri Castello Valdajer. Snega je dovolj že takoj pri p
Dopust je treba izkoristiti in sonce je vabilo na sneg. Z gondolo do Gilbertija, kratek spust, nato pa vzpon ob vedno močnejšem vetru do vrha. Od Prevale dalje pa so skrbniki slovenskega dela poskrbeli za dodatek vzponu, saj se po progi samio vozijo s tlačilci, brez urejanja. Z vrha pazljiv spust do
Škoda, da se bolj malo kaj objavi, glede na to da info. pa vsi radi pregledamo... Torej...Na Malo Raduho čez Durce se sneg začne pri Bukovcu, oz. že malo prej. Gor grede fajn pogoji za hojo, spodaj s cca 3 cm novega pršiča na stari uležani podlagi. Na smučeh do prehoda Durce, čez skok potem peš in z
Kolegov heatmap za Stravo je pokazal, da se zadnji teden nekaj turno "dogaja" na Pas Pasche. In sva šla v teh čudnih plazovnih razmerah pogledat ... Iz Canazei do Rifugio Contrin kot lani. Tu sva sledila špuri proti najinemu cilju, ki so jo potegnili, kot bi se norca delali iz zasledovalcev. Špura s
Viševnik je presmučan do onemoglosti. Včasih se vprašam, ali se sploh še hodi v službe. Zgoraj je bilo popoldan kljub temu še nekaj frej mehkega snega, ljudi pa za prste ene roke. Nižje, ko se vsi zberejo v grabnu nad smučiščem je bob steza, če sem na zavojih hotel upošasniti sem izven steze zadel v
Preden smo se odpeljali proti dve uri vožnje oddaljenemu Chitose (jutri zgodaj letimo domov), še poslovilna turca na Nitonupuri. Nanj je možen vzpon iz različnih smeri, slovi pa po "tanarboljšem" pršiču in je zato tudi precej oblegan. Smo med prvimi, izberemo smer, ki je najmanj izpostavljena vetru,
Snega veliko, še nikoli toliko, kar hodiva zadnja leta sem. Greben od sedla do vrha lepo zalit, brez škrtanja gre ... Na grebenu sem malce cincal, če bi se z vrha namesto po grebenu spustil po SV flanki, ki je delovala precej vabljivo. A je bila zgoraj na flanki skorja, tako da sva odsmučala lepo po
Prvoten plan je bil, da gremo na "Kimobetsu route", ki poteka po vzhodnih pobočjih Mt. Yotei. Ko smo se pripeljali na "izhodišče", smo ugotovili, da bi nas čakalo kidanje kakih deset kubikov visoke "bande" ob precej prometni cesti, predhodnikov tudi ni bilo. Ker nam kidanje ob prometnici ni dišalo,
Pri Zakamniku ni niti krpe snega, zato je treba zapeljati naprej, par sto metrov desno/severno ali pa slaba dva km levo/zahodno do Rogarjevega rovta (senčni ovinki so malce ledeni). Od tam po naluknjanem kolovozu do Hruške planine ter prek sedla Rožca na vrh. Zaradi nekaj novega snega in vetra je z
Opis ture iz doline Fassa je na voljo pod opisoma predhodnikov iz prejšnjih let. Glede na obisk in sledi prejšnjih dni gre za zelo smučano traso. Posebno sedaj, ko je plazovna nevarnost v Dolomitih "vseprisotna". Vršno (kratko) pobočje točno na trasi normalke je relativno položno in ni posebno izpo
Glede na opise, ki jih berem, smo zadeli včeraj glavni dobitek. Od Podnarja (3 eur za to da je spluženo veliko parkirišče) dalje je snega več kot dovolj. Z višino je količina pršiča lepo naraščala do meje, ko je bilo zavetrja konec in je potegnil sever. Tako so bili za zadnjih 100 višincev skoraj nu
Včerajšnji dan je prinesel otoplitev in pri morju je deževalo kot iz škafa. Tako ali tako je bil dan za transfer v naslednjo "bazo" - ponovno v notranjost, kjer smo upali, da sneži. Pa ni - tudi v Niseku je bila temperatura 3C in dež. No, dan za "off" se nam je kar prilegel, je bilo fajn za tri bole
Vreme zanič. Vseskozi je snežinkalo, zgoraj gosta megla, je bilo vse belo. Po normalki, kjer se praktično ne moreš izgubiti (sva v megli skoraj dokazala nasprotno): večinoma cesta, zgoraj pa zelo položno pobočje Navkljub relativno dovolj snega sva zgoraj vsak nabasala mino. In parkrat nisi vedel, al