Danes sva si rekla, bo treba malo pogledat v KSA. Iz Ljubljane izgledajo čudovito, pa že dolgo nobene objave na Snežaku. Štartala sva ob 8.00 na spodnji postaji tovorne žičnice za Kokrsko sedlo. Na začetku sva smuče nesla do snega, pol sva jih nesla še do Cojzove koče, pol pa kr do vrha. Smučat se d
Prva polovica vzpona ledena, druga južna. Spust po seveni strani dober.
Gor klasika - od lovske, čez Razor in Vratca na vrh. Razmere za hojo super, le do Razorja je v senčnem delu kar pomrznjena špura, zato smo zavili bolj po desnem bregu in se izognili "drefanju" po ledu. Spust zadaj z vrha, skozi škrbino in v Razor. Podlaga z vrha pomrznjena, nekaj malega skorje, niž
Leden prvi vzpon na Viševnik (nujni srnači). Snega bolj mal. Trd prvi spust in vzpon na Veliki draški vrh. na vrhu bolj mal snega. Spust je bil dober, nato kratek vzpon in spust do izhodišča (slab sneg/ga ni).
Zgodila se je Tegoška gora. Ostro oko moža s +3 dipotrije jo je že včeraj, ko je imelo priliko z Ženiklovca zreti proti Košuti, dobro premerilo po višini in širini, še prav natanko pa se je zapičilo v zimsko garderobo, s katero se po sezonski modni zapovedi ponaša gora. Akoprav bi morala biti ta sne
Sneg se čez dan ni nič ojužil in je ostal trd, kar je bilo ob izredno majhni količini snega (15 cm) dobro. Prismučal sem 15 min hoje do avta na parkingu za Ušivcem.
Vsi optimistični parkiramo pri Mlinču. Že prvi pogled proti sedlu Stože ne obeta, kamnito, malo cincamo med vzponom po dolini Dren, kjer upamo, da je več snega; ker pa se nam dozdeva, da je slabše predelan (skorje pa res ne bi), odvijemo na sedlo Stože. Prva tretjina smučarije odlična, super srenec,
Tudi v Nocberge je v preteklih dneh pihal veter.Razmere so temu primerne, od spihanih delov, do napihanega prsica kjer je veter naredil transport.Z vrha je bilo pre malo snega za direkten vstop v grapo, zato sem vstopil 30vm nizje v S steno, kjer so bile dobre razmere.Dostop po dolini Rosanintal je
Parkiramo na koncu Srednjega vrha in nataknemo smuči že kar na gozdni cesti. Cesti ni videti konca in za ogrevanje poskrbi še nekajkratno prečkanje potoka ter izogibanje smrekam. Visoke temperature so poskrbele za uspešno nabiranje kondicije, posebej ovinek na Tišlerico, ki je le še podžgal željo po
Lep pozdrav vsem skupaj. Lajnar, Slatnik in Možic so trije prav prijetni kuclji za sprehajanje (s smučmi ali brez) nad Soriško planino. Če so razmere ok in volja velika, se lahko na seznam doda še Šavnik in Dravh, da je mera polna. No, tako nekako sem razmišljal in za moje pokoronsko nabiranje kondi
Štartala sva 7.50 iz Planice pa sva od gozda navzgor naštela že okoli 30 smučarjev, za nama pa jih je bilo še vsaj enkrat toliko. Špura je do križišča za Kotovo sedlo in ozebnik dobro narejena, mestoma malo drsi. "Stopnice" v ozebniku omogočajo hitro napredovanj. Na sedlu na soncu se je martinčkalo
Po daljšem pregovarjanju "kako, kam in ali sploh?" ki se je zavleklo iz jutra v dopoldne, se odločiva pogledat, kaj se dogaja na Vršiču. Cesta je splužena in normalno prevozna, na vrhu pa kljub pozni uri (11:30) vsega skupaj 5 avtov. Plan je bil preveriti stanje v grapah v Grebencu in Mali Mojstrovk
Kjer je volja, tam je pot. In če je poleg skoraj povsem kopne poti še kaj od smuke, je tej raboti predana kompanija povsem zadovoljna. Sedmeroglava karavana smukoturnih navdušencev se od Slaparske vasi zažene v leve gozdnate brežine proti Ženiklovcu in že po nekaj desetih višincih sopenja v gozdnat
O otoplitvi v soboto ni bilo več ne duha ne sluha, mraz in veter sta oblikovala obraz kraljice, taljenje preteklih dni pa je okovalo greben Bukovskih gora v led. Z jutranjega Vogla hitro na Šijo, tam po zakloženem žlebu pod lep žleb, na pogled. Po 50 m pikanja s cepinom in derezami vedno trše klože
Štart v Česnjici. Takoj je zgledalo še dobro in snega za izvoz. Kmalu za ovinkom pa povsem druga slika, zato smuči nesemo do zgornje, glavne ceste. Cesta je na frišno splužena, še od Podstana malo naprej. Vseeno je primerna za hojo s smučmi, le vmes je še ena večja kopnina, za ponovno odpenjanje (ne
Vikend seveda ni za take cilje,,saj je prvi problem seveda do kod z avtom.Tudi tokrat množica željnih adrenalina na Babi ne želi začeti pri gležnjih ,ampak čim višje.Parkiranje ,srečevanje,obračanje ,največ živcev so privarčevali tisti,ki so začeli iz podna.Mislim,da na koncu smo velika večima prišl
Današnji Hruški vrh se je rodil iz prejšnjetedenskega Kleka. Takrat, ko je snega bilo še veliko, sva se mu s "soturašem" zaradi visokih zgodnjepopoldanskih temperatur raje izognila, danes pa skupaj z družbo upala, da bo na njem ostalo še kaj snega. Pogled na J stran hriba je ob jutranjem prihodu na
Štartamo pozno od razcepa gozdnih cest. Začuda tam že 4 avti in torej ponovno kidanje parkirnega mesta. Hitro do Planine v Plazeh, pod katero so od lani v nulo počistili vetrolom v Dolu pod Plazmi. Lagodno na pseh do vznožja vršne flanke, kjer so priporočljivi srenači, gre pa tudi peš…:-). Na vrhu s
S pomočjo 4x4 vozila se da pripeljati do Kovinarske koče. Z vsakim višjim avtom pa 500 m pred Zasipsko planino. Si pa je potrebno skopati parkirno mesto. S Kredarice smo odsmučali okrog ene ure popoldne, ko se je sneg ravno toliko ojužil, da je bila smuka čez Kalvarijo zelo dobra - po "spomladanske"
Zjutraj jo mahneva na Vošco v upanju, da bodo razmere čim boljše.Nekaj razočaranja je bilo, ker je snega kar pobralo. Ampak res krasen razgled na vrhu in frišna domača klobasa sta dala turi pozitivno oceno.Visoka temperatura je naredila svoje, ker je bil sneg precej južen. Smučati se da do višine 13