Kar nekaj se nas je zbralo pod romarsko potjo za Višarje. Od Višarij naprej je bila potegnjena gaz in kmalu smo dohiteli skupino,ki je delala snežni prerez.Od tu naprej se je pred nami sledil samo eden,ki pa je bil v teh koncih že par dni pred nami. Utrli smo smučino do grape pod Lovcem in se peš
V mrzlem jutru, ko je termometer kazal -10 C, sva se pripeljala do vasice Stranje (Stronach) pri Lienzu. Z nekaj truda sva parkirala pri rampi gozdne ceste, 1100 m visoko. S smučmi sva nadaljevala po cesti v smeri sedla z izvirnim imenom Zwischenberger, kot da je lahko sedlo tudi drugačno, kot med h
Ljubelj - Zelenica - Suho rušje in nazaj. Snega dovolj, zelo je različen, a dober za smuko. Do Zelenice proga vzorno poteptana, naprej po gozdu navzgor je suh sneg in lepa gaz, pod Vrtačo spihano, napihano, nekje ojuženo, a povsod lepo za smuko. Skorje nisem našel. Na cesti na Ljubelj, pri ovink
Ratitovec je seveda že ves shojen in tudi zvožen. To danes sploh ni bilo slabo, saj se je, za razliko od kakega višjega soseda, cel dan kopal v megli, ki pa pri smučanju ni bila moteča. Smučali smo z vrha čez Razor na lovsko kočo. V zgornjem delu ojuženo, a brez skorje, v spodnjem (in mestoma tudi v
Jutro na Pristavi je bilo vremenarjem v posmeh videti nekoliko klavrno. Cesta proti Križevcu je prevozna le do zadnjih hiš. Na zadnjem ovinku pod Križevcem sva sledila smučini po letni poti na Pusti rovt, se je splačalo. Nad oblake sva prodrla malo nad planino. Vršno pobočje je bilo ponekod kložasto
Ker že nekaj časa nismo bili v teh koncih in je Peter naredil krasno reklamo, smo šli Boštjan in M&M pogledat, kako izgleda smuka "za vse prste polizat". Najprej smo povlekli špuro po Dolgi riži na Vajnež ("original" Dolga riža, ki pripelje nad Vajneževo sedlo). Z vrha smo od
Tale gozd nam že preseda, pa smo šli malo dlje v hribe. Zgazili smo Sonnblick, kar je precej redkost, temu primerno je bilo rajdanje po deviškem ledeniku in dalje spodaj. Lep dan, na vrhu sami Slovenci, smo si ga danes prilastili, za nami še Litijani.. Uživali Jure, Brin, Jan, Rok, Boris, Žiga, Ton
Start pri Potočniku, do koder je cesta lepo splužena. Takoj sva opazila, da predhodnikov tod že nekaj časa ni bilo, a kljub temu je še bila vidna gaz, kateri sva sledila vsaj tri četrtine poti. V jasnem jutru pri minus deset, je bilo nekaj telovadbe zaradi podrtega drevja že na začetku. Po klasični
Obet je bil po včerajšnji megli in slabem vremenu dober. Sonce, da se bo vse smejalo in bodo snežena pobočja kot s stopljenim cukrom pomazan kolač. Pa je bilo vse kaj drugega. Vsaj na kucljih nad Soriško planino. Ponovila se je meglena kislica od dneva prej, s kakšno res kratko razjasnitvijo, pa tud
Dobrač se je kopal v soncu in ponovila se je zgodovina izpred treh tednov (http://razmere.e-gora.si/RazmereFrame.php?F=Tmp/tmpMenu129753.html). Le namesto tedanjega kokošjega tria je danes z enako intenziteto operiral kokošji duo. Smučarija je bila splet na pol zvoženega celca (33,2 %), poravnanega
Edini zapis o tem 2.422 m visokem hribu na tem portalu, sega v davno leto 2004. Tedaj je AlešS zapisal, da sta s Francetom uživala v Karnijcih na pobočju, ki je en sam turno smučarski raj. To lahko več kot potrdiva. 30 cm pršiča na obilni čvrsti podlagi in mrzel sončni zimski dan. Ob pogledu na ši
Po vcerajsnji turi na Vajnez, sva se glede na super snezne razmere odlocila tudi danes iti nekam v Karavanke. Sli smo na Kepo z avstrijske strani, mimo Bertahütte. Cesta je spluzena do parkirisca (~700 m), od koder smo sli prva 2 km po gozdni cesti, nato pa skozi gozd do Bertahütte (1567 m). Nism
Kako mi je žal, da nimam turne opreme in da ne znam dobro smučat. Take velike površine, kot jo ima Krn je ni nikjer. Začel sem pozno, peš in po strmih travah do Krnske strehe. Nekdo je že pred mano hodil in naredil odlične stopnice. Vse skupaj dobre dve uri in že sem stal na vrh Krna. Srečal sem še
Dobra gaz, odličen sneg, le vreme ni želelo ubogati meteorologov. Kljub temu, da je izgledalo že vse zvoženo, smo vseeno našli dovolj prvovrstnega pršiča, da smo vrhunsko uživali. Hm, prvič je bilo prekratko besedilo; pozabil sem pozdrav: Živijo, France! Kategorija: Razmere
DOSTOP: Prelaz Lipa ( med Šmartnim ob Dreti in Vranskem ). Če se peljete iz Šmartnega ob Dreti proti Vranskem, se 1,5km pred vrhom odcepi desno makadamska cesta. Ta vodi do dveh osamljenih kmetij. Za drugo osamljeno kmetijo cca. 100 metrov je manjše parkirišče kjer je možnost parkiranja. KRATEK
Kar se tiče pršica so bili vsi današnji smuki iz Bodentala ali Barentala zadetek v polno. Mi smo šli na Svačico. Smučina je bila potegnjena in to pristopna, sestopno smo pisali vsak po svoje. Do sedla Belščica precej mrzlo. Za hojo idealne razmere, ravno prav mraz, da je bilo potrebno stalno migati,
Malo pozno, pa vseenos Severno od Toblacha v dolini Gsiesertal sva z boljšo polovico preživela teden dopusta, ki sva ga popestrila z tremi turami. Razmere kar v redu, proti koncu tedna sicer že skorja, ampak v senčnih legah še pršič. Sicer pa dolina in okolica ponujata veliko. Je pa manj novega sneg
Čisto prava tri minutna gozdarska bela mehka erotika več ali manj puhastega Hoča. Štart nad Petrovim hribom, nekje na 900+ mnm. V gozdu je bil še povsod pršič, špura potegnjena do vrha. Vrh je bil v oblaku, tako da razgleda ni bilo. Pomanjkanje razgleda je odtehtala odlična smuka do avta. Kratek
Cesta do odprte koče na Vojah je splužena, prijetna koča pa odprta. Preko doline Voj in Sp. Grintovice smo zvečer prej kot v treh urah pristopili do Zg. Grintovice, za razliko od Primoža in ekipe, ki nam je pred tednom dni utrl pot po sedmih urah gaženja s krpljami in smučmi. Dopoldne sva jo z Mirko
Že dolgo sem imel v planu najbolj vhodni gori Alp (Karavank ) , Boč in Donačko Goro. Ko smo se vračali iz Blegoša so bili Bogdan, Franc in Pavle takoj za. Start ob šestih iz Kamnika, po enem kilometru obrat nazaj po denarnico. Ponovni štart , po petih kilometrih še enkrat obrat nazaj po pacareje,