Tako sva sklepala pri vzponu, ko sva na Plazu ob 15h občudovala več kot ducat naših severnih sosedov. Slovencev nas je bilo samo za majhen vzorec. Bojanovega pršiča čez ušesa žal ni bilo več, je veter preveč dobro oddelal nadure in povsod ustvaril krasne klože ali spihana pobočja. Ker se vsi te dni
Ker je pihal veter, so vetru izpostavljena pobočja spihana in skorajda brez snega. Na zavetrnih straneh pa je bila situacija obratna – mešanica pršiča in napihanega snega. Tak sneg je bil tudi na severnem pobočju Možica. Izkoristil sem ga za nekaj uživaških smučarskih zavojev (2 X dobrih 50 višincev
Potrjujeva, da so navedbe predzadnje objave v celoti resnične. Razen enega L-ja. Pršič in samo pršič, od vrha skozi macesnov gozd do planine. Eno samo vriskanje. In še vreme se je obnašalo bistveno bolje od napovedanega.Pazi, kot je razvidno iz zadnje slike imajo za kolesarje trenutno prepovedano .
S primerno muzejsko opremo (ta najbolj stare smuči) je smuka prav solidna in škrtanje ne moti. Nad Zelenico zelo solidno, po zratrakirani cesti OK, zatem malo škrta, prismučalo se je do parkplaca. Zakaj "Najboljši pršič v deželi"? Glej fotko, informativna tabla.
Mojstrovka: Z Male Mojstrovke odmsučamo v konto (pršič). Nato se vzpnemo še na Veliko Mojstrovko. Smuka z Velike Mojstrovke je bila še boljša - mestoma je pršič neslo čez ušesa. Spet je edini "greh" ture, da je nad Vratci treba za nekaj deset metrov snemati smuči. Pod Vratci pa je bil spet pršič -
Letošnjo zimo prvič na domač kucelj, štart od spodnje postaje žičnice, kjer smo parkirali. Nato je sledil vzpon po smučišču so vrha. Snežna odeja z nadmorsko višino narašča. Izjema je vila na vrhu, kjer je veter pokazal svojo moč. Nekje spihano do trave, po luknjah in kotanjah pa je napihanega tudi
Dobre četrt metra svežega, nič spihanega pri nizkih temperaturah je rezultiralo noro dobro smuko.Na Aignerhöhe-ju smo bili prvi in razdevičili celo pobočje. Tudi drugo rundo ni vozil še nobeden pred nami...za finale še na Schöpfling,Nezvoženega je še veliko, sonce tudi ni naredilo preveč škode, t
Start zeloooo zgodaj. Novega je nekje do 30 cm, prej kak cm manj. Spust s Triangla odličen, potem zaradi pomanjkanja snega (veter) zgornji plaz obvoziva po cesti. Spodnji plaz tudi že spihan, peljeva po levi gledano navzdol, skorja. Do avta pa potem zopet bolje, seveda se kje najde nekaj užitnih zav
Iz Krme čez Travno/Kravjo dolino in Pungrt do platoja pred Temenom ter naprej med skalovjem skozi prehod do vrha Rjavine. Spust z vrha v obratni smeri, zgoraj smučarsko odjenjan optimal, v grapi nekaj kamenja, nižje bremzamo južnjaka.Na vrhu srečamo orla oziroma obratno, pod vrhom pa harmonično naml
Na Jahorino smo se prejšnji teden odpravili precej na "blef", brez kakšnih pravih uporabnih informacij, ki jih skorajda ni moč dobiti, saj tudi res ne gre za nek klasičen turno smučarski resort. Tolažili smo se s tem, da za kar ima hudič muhe, imamo mi tam menda neka smučišča... 1. dan se je preosta
Novega snega je nekje okrog 30 cm. Na Zelenici ga je mestoma do okrog 40 cm. Težava je v tem, da ni nobene podlage. S predvidnimi zavoji sem obakrat brez škode prismučal do avta.
Danes sva z Markom prehitela poslabšanje vremena in smučala iz Kleine Maresena. Pravšnji hrib za nepredvidljivo vreme, ki se velikokrat kuha nad Mallnitzem. Napoved je ravno tu obetala lepše vreme, a včasih je bolje predvidevati, da so se vremenarji zmotili (področje Ankogla je velikokrat na udaru f
V koči sva se spoprijateljila s francoskim parom in skupaj smo se povzpeli na "hišno turo", Col du Raisin (2691 m), ter nato odsmučali v dolino. Na omenjeno sedlo je severovzhodna orientacija, zato sneg ni bil tako predelan kot včeraj, a je bila vseeno prav solidna smuka. Za pot v dolino smo ponovno
Dolina Nevache, ki leži vzporedno z glavnim grebenom Alp takoj za prelazom Mongenevre, je pravi turnosmučarski raj. Cesta je splužena do vasi Nevache, naprej je bilo treba po precej ravni cesti peš. V soboto sva se vzpela do koče Chardonnet (2230 m), v nedeljo pa sva se po oskrbnikovem nasvetu oprav
Iz Nevache sva se zapeljala do vasi St. Veran, ki se ponaša z naslovom najvišje občine v Evropi. Leži na višini 2050 m na prisojnih pobočjih grebena, ki jo loči od doline, po kateri pelje cesta na prelaz Col Agnel. Vrh Chateau Renard precej spominja na Krn z juga - izgleda povsem blizu, pod njim so
Našemljeni v turne smučarje (res odlično, videti smo bili kot pravi) smo se zbrali v Šenčurju, kjer je bila za popoldan zapovedana povorka, a ker smo bili zgodni, smo vmes "skočili" še na Malo Mojstrovko. Po maslu (beri opis M&M) od vrha do Vratc in zbitem pršiču smo v stilu zaključili s "štap cukro
Dan se je pričel zelo obetavno. S kombijem do parkirišča pod Jamnigalm. Nato po solidno uhojeni smučini proti cilju. Pri kočici Peterbauer Slava ugotovi, da je fotoaparat izginil. Ni ga. Domenimo se, da ga grem iskat, Slava in Smiljana pa nadaljujeta proti cilju. Odsmučam navzdol po napihancu in še
Zjutraj ponovimo vajo s prevozom. Mimo Jamnigalm po dolgi ravnini oddrsamo proti sedlu, za katerim stoji koča. Po nebu se preganjajo oblaki, občasno rahlo prši, nekaj je vetra. V difuzni svetlobi sledimo smučini, v glavnem nam pomagajo sledovi smučarskih palic. Sneg je mešan: napihanec, malo mehkejš
V nedeljo se je sneg po masleno navlažil: za plezanje zanič (obrnila v Butinarjevi), za smučanje pa bomba, samo še smučarske linije sva morala najti ... Ponovno sva odvila iz vrveža BTC City na neturistični del in se po luštni masleni smuki ustavila pod vpadnico Travnika. Na vrh sva "splezala" po iz
Čeprav je bila zjutraj velika gužva na parkingu nad Zederhausem, se nas je proti Felskarspitze odpravla manjšina. naprej na Weißecku pa nas je bilo le peščica. Tura je res lepa in zanimiva ter na koncu začinjena z strmim spustom iz vrha v kuloar. Dodano vrednost ji da to, da je krožna in je v celot