Opoldne so bile 5* razmere iz M. Mojstrovke (ravno prav odjenan srenjec). Žal 100 m pred Vratci zmanjka snega in je potrebno slabih 5 min peš. Izpod Vratc sva prečila levo proti Nad Šitom glavi. Ker je vrh gore kopen, sva se raje vzpela do zatrepa doline, skorajda do tam, kjer iz stena izpleza Hanzo
Ob napovedanih količinah novozapadlega snega in močnem vetru v preteklih dneh sva iskala kako bolj varno turo in izbrala Stanziwurten. Ko sva se pripeljala do izhodišča naju je malo presenetila skromna količina snega, novega je bilo le par centimetrov, starega pa tudi ne v izobilju. Do planine Mittn
Vršni del gore je bil spihan do trde podlage. Nižje je bilo 200 višincev dobre smuke po sveže napihanem snegu, nato pa še 200 višincev smuke po pršiču do gozdne meje. Pod gozdno mejo pa je premalo snega za smuko naravnost navzdol med drevesi. Zato smo do izhodišča smučali po cesti.
Izhodišče je na 1200 m, Oberellbogen,(Arztal, Brenner Pass)Pobočja so severozahodna. Na ta vrh je možno priti tudi iz Navisa. Ko Bogovi rečejo da; Kdo lahko reče ne?
V nedeljo smo bili priča planinskemu paradoksu: številna izobraževanja gorskih reševalcev in ekip z reševalnimi psi, ki svoj redki prosti čas izkoristijo za to, da so še bolj učinkoviti pri pomoči ljudem v stiski, in na drugi strani tisti, ki bi se morali izobraževati, da do dela GRS ne bi prišlo (a
Slabo vreme nam prekriža skok k severnim sosedom, zato se v lastni režiji odločim za turo v bohinjske konce. Veliko nisem pričakoval, pa vendarle so me razmere letos še vedno pozitivno presenetile. Cesta do planine Blato je v primerjavi s poletno sezono ko te bohinjci pošteno ocurijo, tokrat brezpla
Feldseekopf, 2864 m, Triglav nad Mallnitzem ... vsaj po višini, sicer mu manjkata dve glavi, nekaj visokogorskih gostiln in severna stena. Sosedje imajo sneg, vsega pa tudi ne morejo imeti. Računala sva na taxi, ki je na izhodišče prišel minuto prepozno (za 30 eur sva pa čisto preveč Gorenjca, tolik
Zihr je zihr, sem si rekel, raje zdaj prvomajski aranžman kot ostati brez. Še pod vtisom Sternspitze na eni in groženj s toplim valom, plažo, hudo Greto in tako naprej sem si rekel: and now for something completely different (re Monthy Python): na skoraj sosednji hrib sobotnemu, samo malo pametnejši
Na sternspitze se gre od avta na smuckah in se do avta pripelje, ce se ga pusti spodaj na parkiriscu v st petru. Je pa res, da sta vzpon in spust po stometrski ciljni strmini le past za naivne ali pretirano zagnane... takoj pri kapelci je povsem jasno, da bo pot tokrat med zvezde sla preko blata. Os
Včerajšnja tura nad Gmünd, je s svojimi 2000 višinskimi metri utrudila, a ko sem pri smučanju proti izhodišču vprašal pse, če bi šli še na Faschaureneck, so le zmajali z glavo in rekli: " dovolj te mamo, ne bomo te več vlekli"!Razmere in napoved vremena (inverzija in vetrovi južnih smeri), so mi pon
Turo smo začeli v Innerkremsu.Najprej smo se povzpeli na Grunleitennock (2160m),odsmučali do sedla in nato vzpon na Seenock (2260m).Od tu smo po dolgem grebenu nadaljevali še do Sauereggenocka (2240m).Z vrha smo potem odsmučali v dolino.V zg.in srednjem delu so bile razmere odlične,nižje pa je sneg
Tokrat nisva iskala pršiča, sva ga pa našla. Že takoj od avta je bil sneg suh in le malenkost zapihan. Začuda so bile od prejšnjih dni sledi le 3 smučarjev in že navzgor se nama je smejalo. Višje se sneg ne spreminja kaj dosti. Le vršnih 100 m Notranjega sankaškega buhtla je bilo čisto spihanih in d
Prekrasna nedelja, v izobilju sonca na Vršiču ter z globoko senco na severni strani Mojstrovk. Pravzaprav sem se lotil popravnega izpita izpred dni, ko sem smučarsko linijo s Severnega grebena končal pod steno Travnika. Tokrat sem se lotil iz Tamarja (od spodaj), našel dober smučarski prehod, levo o
povzetek: Naša lista optimista je neuspešno iskala ostanke pršiča. Boljša izbira bi bila pobočja, kjer bi sonce naredilo svoje. A če bi bil človek vedež... Zjutraj je bila cesta do Walda precej poledenela, parking še prazen, ob povratku precej poln. Poledica se je nadaljevala, tudi po gozdni vlaki d
Nekaj previdnosti pri spustu skozi ozebnik je bilo potrebno le na vrhu, ker je bilo zaradi ledu ozko. Nižje pa je bilo super. Navdušen od dobre smuke sem se vzpel še na Kotovo sedlo. Vreme se je vmes začelo kvariti. Začela je nagajati difuzna svetloba. Smuka iz Kotovega sedla je bila tudi zelo dobra
V Waldu klasično nabasano parkirišče, na kar se vse te silne množice kar nekako porazgubijo po raznih variantah tam okoli. Resno sva sicer razmišljala o hitu tega tedna, Klienes Mosermandlu, a naju je na planini na koncu pognalo v sončna pobočja Aignerja. Spust do potoka, v smeri Kakrkopfa je bil do
Dolge vožnje onstran Tunela se nam že malo upirajo, vendar vreme (tudi tokrat) ni sledilo napovedi in spet smo pristali tam. Izmed repertoarja : »… da bi kaj novega« je padlo tole. Lučaj nad vasico St. Peter pod Katscbergom smo parkirali na ovinku na okoli 1300 m. Sprva smo nameravali začeti nekolik
Vreme je bilo zelo lepo, sončno, brez vetra in predvsem zelo vroče. Razgledi pa fenomenalni. Zaradi vročine je sneg kar tekel. Ponekod pa se je na turnih kožah delala nadležna cokla. Smučarski razmere so bile v splošnem slabe. V zgornjem strmejšem delu je snega komajda dovolj, da se je dalo še smuča
Tudi mi smo se na pot odpravili misleč, da bomo "powder hunters"; žal so bile razmere na terenu vse kaj drugega. Turo smo izvedli v "odpravarskem stilu": z Marinko sva postavila bazni tabor 250 m pod vrhom, Aleš je šel do ski depoja, Barbara še nekaj višje, Miha pa je bil naš summiter. Smuka "ni bi
Iz Einzingerbodena sva štartala med prvimi, na vrh prišla med zadnjimi. Kondicija je (vsaj na vrh sva prišla), ampak ne najboljša. Sonce je bilo, pršiča ne. Razmere pa primerne datumu. Aja, ups, 1. februarja smo, ne 1. aprila. Držala sva se čim bolj severnih pobočij in do 2300 m prismučala v nekje m