Če bi bila vidljivost dobra, bi se poskusil povzpeti na Himmelstinden 962, najvišji vrh otoka Vestvågøya. Kot varianta B je bil tako izbran več kot pol nižji sosed Mannen, vrh imenitnih razgledov na prestižno plažo Hauklandstranda. Po Lofotoh krožijo govorice, da je lanskega julija ves mesec sija
Morda moja zadnja tura to sezono, vendar po oceni snežne višine težko rečem da sem res sigurn. Iz Nevee do vrha smučišča pod Lopo peš je čezdalje bolj daleč.Hahaha, morda bi potegnil še na škrbino pod Prestreljnikom, pa me je meglica odvrnila.Snega pod Kaninom je še veliko, je pa potrebno iz Nevee n
Tudi danes se je bilo potrebno odreči višjim ciljem in se podati na vrh nižji od oblakov. Hermannsdaltinden 1029 je prvak nacionalnega parka Lofotodden in odročen vrh. V kopnih razmerah tura nanj traja 12 ur. Vkovan v sneg in led, ter zavit v oblake in meglo, ostaja zame v teh dneh dokončno ned
Danes prvič se je z vrha odpiral prost pogled na vse strani. Večni oblaki so se razkadili. Kljub sramežljivemu soncu sta veter in vlaga nad 500 m grizla do kosti. Prav neverjetno kako z višino mraz hitro narašča. Ko se pripodi oblak, pa je kot bi s stikalom preklopil na zimo. Kategorija: Razmere
Majhna nadmorska višina hriba lahko hitro zavede. Tura traja 2x toliko časa, kot je v navadi za petsto višincev. Pot je komaj vidna, markacij ni. Iskanje prehodov čez močvaro in skakanje po kamnih je zamudno. Neprestano je potrebno malo na okoli in na dol. Na snežišču so bile potrebne dereze. Za kon
Danes naj bi bilo brez dežja. Na vrhu sem zmrzoval pol ure v megli. Po napovedi ob pravem času. Ni se razkadilo. Odpirati se je začelo na poti navzdol. Tokrat se nisem dal odgnati in obrnil gor še enkrat za fantastičen razgled na tisto, kar pač ni bilo v oblakih. Kategorija: Razmere
Pot iz Sørvågen do Munkebu hut (preko vrha Djupfjordheia 510) je dolga in gre neprestano gor dol. A kakšna priroda! Vreme se je popravilo po poldnevu. Zgoraj je zima pritisnila na vso moč. Zapadlo je 20 cm novega. Z vrha bi bila dobra smuka. A tako daleč smuči prinesejo le največji ski fetišisti.
Reinebringen 484 (otok Moskenesøya) nad slikovito vasico Reine je mala vzpetina z velikim razgledom. Greben se nadaljuje še višje. A kaj več ob vetru 30m/s in babjem pšenu, ki tepe v obraz ni šlo. Brutalni Lofoten na 68. vzporedniku 13. maja! Kategorija: Razmere
Ni spoštovanja dneva in noči. Ni igre svetlobe in teme. Pravila pišejo fronte, ki jih je potrebno spremljati. Norveška vremenska je točna za nekaj prihodnjih ur, satelitska slika prikaže pot padavin za uro in pol nazaj in naprej. Najtežje je zadeti hitrost fronte. Danes dopoldne je deževalo. Najbol
Dobra novica o letalski povezavi: Tura se je začela ob 6,40h na Brniku, z vrha pa je bila posneta fotografija ob 20h. Za tak sončen dan se je bilo vredno potruditi in ga izkoristiti v celoti. Slaba novica: Izkušnje pravijo, da so taki dnevi v hribih redki kot kokošji zobje, če se ne odpravimo ci
Križ in pol bi lahko rekel. V soboto jo zgodaj (prezgodaj) mahnem od doma. Pogled med vožnjo proti Gorenjski ni bil tisti, ki si ga želiš. Z oblaki zabiti vrhovi Kamniških in Karavank mi niso bili všeč, a po radiu ravnokar slišim: danes bo pretežno jasno. Super, se pravi, ravno, ko bom hodil bo vse
Letošnja snežno skromna zima je bila tako švoh, da snežnih razmer z Dolenjske sploh nisem objavljal - če je v četrtek snežilo, snega v soboto ni bilo več :( Tako sem upal, da bom za te praznike lahko skočil še kam na sneg. Prvomajsko "delo na gori" sem opravil na nekdanjem kaninskem smučiš
Ravnokar iz ture pridem domov, grem pogledat še na Turni klub Gora če je kdo kje bil in hopa kot bi se zmenila. Matjaž včeraj, jaz pa danes. Sam sem sicer šel takoj po lovski gor in zgleda, da sem imel srečo pri izbiri poti. Sicer pa je že Matjaž vse opisal, lahko mu samo pritrdim, da je snega še o
Kakor vsako leto približno tak čas tudi letos zagrizem na Ledine.Plazovine pred vstopom v Slovensko smer so letos ogromne. Skala suha,kopna lepo se vzpenjam kljub težkemu ruzaku na ramenih, v kaminu pred iztopom pa STOP.Skoraj navpičnega snega ogromno, zajle globoko pod snegom, tudi krajne poči ni
Proti večeru skok na Zvoh, če je še kaj ostalo. Malo- sicer je še na tannnnko zvezano do vrha, ampak ne bo dolgo. Še skok v SZ grapco, ki pa je žal spodaj že kopna. V grapi sem našel skoraj novo tekaško palico. Izgleda, da jo je izgubil eden od "tahitrih". Naj se javi , sem jo spravil. K
Preden za zaključek sezone odrinem še na Jezersko, grem še pogledat nekam, kjer bi čim manj nosil in čim več smučal😁. Glede na letošnjo zimo čist nerealen cilj, ampak na Neveji se temu še vedno kar dobro približaš. V glavnem, na dilce greš nekje na tretjem ovinku smučišča, no če si pa ornk tišast,
Od 10. do 22. aprila se nas je skupina 14 turnosmučarskih navdušencev odpravila na Islandijo. Po polnočnem prihodu v Keflavik smo prenočili v bližnjem hostlu, naslednji dan pa nas je čakal dolg transfer do polotoka Tröllaskagi, z obvozom za ogled impresivne kamnite formacije Hvítserkur. Nastanitev v
Po Krvavških kucljih se da še vedno lepo zavijat. Po samotnih poljanah dobiš občutek kakor da si nekje v odmaknjenem svetu, saj ni nikjer nikogar. Tudi iz Zvoha proti planini Koren in Dolgi njivi so vidne smučarske sledi, snega je pa zaenkrat še dovolj. Iz Zvoha do Rozke se tudi še zvezno prismuča,
Plan včeraj je bil Vogel-Rodica, a glej ga zlomka, ko pridem do izhodišča, gondola remont, z avtom vozit proti planini Suha se mi pa ni hotelo.Vedno se splača preveriti trenutne razmere haha.No praznih rok nisem ostal, le odvečnih kilometrov se je nabralo pa kar nekaj.Zapeljem se v Neveo, z gondolo
Kar se tiče snežnih razmer v Val Senales, ni razloga za konec turno smučarske sezone. Severne strani so nad 2000 zelo lepo oblečene v belo. Z vrha se po okoliških hribih vidijo sledi preteklih dni in ponekod nekaj oddaljenih črnih pik, ki so se pomikale navzgor. Na Fineil Spitze nas je bilo dan