V soboto sva izkoristila lep, topel dan na slovenskem Primorju. Mene je tokrat bolj kot običajno bolel gleženj. Zato sva izbrala položnejšo, gležnjem bolj prijazno varianto: in sicer sva šla iz Skandaščine čez planino Jegno na Slavnik. Vmes sva se za hec povzpela na hrib s pomenljivim imenom Zdrkec
Vred s popularnostjo Strave med rekreativnimi športniki je nastala nova vrsta umetnosti: t.i. Strava art. Ideja je, da na nek način (s hojo, tekom, kolesarjenjem) narišete na zemljevidu neko določno obliko. Poskusite, zelo zabavno je! Več zanimive Strava umetnosti si lahko ogledate na tej povezavi:
Prijatelj je med vikendom malo pod vrhom Ljubeljske Babe izgubil popolnoma nove smuči Elan Ripstick. Zletele so mu z zahodnega grebena gore čez skale in ruševje proti planini Korošici. V torek po službi sva jih poskusit poiskat. Smuče žal nisva našla. Sva pa uživala v zelo lepem popoldnevu. Če kdo s
Ideja je bila preprosta: z Ljubelja na Stol. Do Koče na Zelenici je vztrajala megla. Nato sem do Koče pri izviru Završnice sem posmučal kar na psih, da bi prihranil na času. Nato sem se vzpel na sedlo Šija in nadaljeval v okviru Spodnje proti proti Stolu. Kmalu sem zaradi pomanjkanja snega kar peš p
Cesta na Vršič je splužena in normalno prevozna. Na izhodišču obeti niso bili nič dobri, saj je bilo vetrovno z gosto meglo. Zato od začetka gor po plazu bolj na slepo. Na srečo pa se je megla nehala le 100 višincev višje. Zavil sem v Pripravniško grapo – samo zato, ker po njej nisem šel [R
Po šihtu z Ljubelja na Zelenico in nato v Suho ruševje. Skozi grapo Y v Vrtači so vseskozi narejene stopnice. Sneg je tudi dober. Tako, da cepinov niti nisva potrebovala. S palicami oz. Whipetom je šlo bistveno hitreje. Od Ljubelja do vrha Vrače sva potrebovala 1h 50 min, ki sva ga dosegla ravno ob
Vikend pobeg na jug. V soboto sva šla z Lovranske Drage na Učko. Vreme je bilo cel dan toplo, brez oblačka, razen takrat, ko sva bila na vrhu. Vseeno sva imela lep razgled na Reški zaliv in otoke Krk, Cres in Lošinj. Sestopila sva čez razgleden hrib Grnjac. Nabralo se je 16 km in 1200 […]
V slovenskih hribih je trenutno pretežno zelo sneg slab za turno smuku. Zato sva se z veseljem odzvala na Domnovo povabilo v Innerkrems. V Nockbergih pa je prek vikenda padlo pol metra pršiča. Po progi nekdanjega smučišča sva se podala najprej na Gaipahöhe (2192 m) in nato še na Zechnerhöhe (2188 m)
Včeraj sva šla na Višarje: po romarski poti gor in po smučišču dol. Vse bi bilo v redu (še vetra ni bilo), če ne bi vmes srečala enih 1000 ljudi. Danes pa sva šla na Pecol s Sella Nevee. Spet je bilo ogromno ljudi, ampak ker je Pecol zares velika planota smo se porazgubili. Sam […]
Zadnje čase mi več pomeni iti na sonce, kot dobro smučanje. Zato sem zavil namesto proti Zelenici, proti Hanjževemu sedlu. Le tega nisem čisto dosegel, ker sem zaradi rahlih bolečin v gležnju, raje preventivno prej odnehal. Smuka navzdol pa vseeno odlična – prečka z zavoji v powdru (najde se š
Ker ni bilo nobenih poročil, da bi kdo v zadnjem času smučal Debeli vrh, nas je kar rahlo presenetila avtocestna špura z Rudnega polja na Debeli vrh. Žal smuka prek glavne flanke zaradi tanke skorjice ni bila najboljša. Spodaj v gozdu pa je še ostal super pršič. Z Rudnega polja sem se nato odpeljal
Glede na močan severni veter sem se odločil, da grem smučat Belsko planino iz smeri Savskih jam. In res me je na avtocesti proti Jesenicam kar pošteno prestavljalo, medtem ko na koncu Planine pod Golico skorajda ni bilo vetra. Veter se je za hip pojavil šele v Markljevem rovtu, nato pa ga do Belske
Kanarski otoki so zame raj na zemlji. Moja dolgoročna želja je obiskati vse Kanarske otoke. Po dveh obiskih Tenerifa in La Palme je bila na vrsti Gran Canaria. Razlog zakaj rad hodim na Kanarce je, ker ti otoki združujejo visoke hribe in toplo morje ob zelo prijetni klimi. Tako sva šla vsak dan najp
Ker je po dolinah deževalo, sva se odpravila na Ljubelj, da bi prišla nad snežno mejo. Po snegu je bistveno prijetneje (beri manj mokro) hoditi, kot po dežju. Za vsak slučaj sem s seboj vzel turne smuči. Ni mi bilo žal. Snega je bilo več kot sem pričakoval. S smučmi sem se vzpenjal z veliko […
Težave z gležnji imam že vse življenje, kar je posledica po naravi mojih nekoliko preveč gibljivih vezi (ne samo gležnja). Prvič sem gleženj zvil na domačem dvorišču že pred približno 20 leti. Kot mulc sem igral nogomet, ki je bil v praksi bolj groba igra, kot žogobrc, kar je število zvinov še poveč
Žuželke in mikroorganizmi mi do pred kratkim nikoli niso bili preveč priljubljeni organizmi. Vendar se je vse spremenilo lani, ko smo v Nanocentru dobili projekt, da slikamo čebele z vrstičnim elektronskim mikroskopom (SEM) za Hišo kranjske čebele v Višnji gori. Takrat sem videl kako zelo zanimive i
Tokrat sva bila na povsem novem izhodišču v Nockbergih: in sicer pri koči Erlacherhaus nad mestom Radentheinom. Za cesto do koče je potrebno plačati cestnino 4 €. Makadam do koče je sicer še najmanj neprijeten del vožnje, kajti od izvoza z avtoceste do Radentheina je cesta ves čas obupna – zar
Znano je, da se glive razmnožujejo z mikroskopsko majhnimi trosi, ki so skriti v trosovnicah gob. Med najbolj cenjene gobe sodi jesenski goban (Boletus edilus) ali po domače jurček. Trose sem iz jurčkov izločili tako, da sem klobuke starih gob za nekaj minut položili na bel papir. Kmalu se je na pap
Ker so mi prestavili operacijo, sem lahko izkoristil še en lep vikend v hribih. Za izhodišče sva spet izbrala Dr. Josef Merl Hutte nad Innerkemsom. Po rudarski poti sva se najprej povzpela na Stubennock (2092 m). Od tu pa sva sledila čudovitemu travnatemu grebenu vrhov Saureggnock (2240 m), Vogelsan
Spet sva šla v pogorje Nockbergov, ki ga odlikujejo čudovite, mehke poti. Tokrat sva za izhodišča izbrala Bad Kleinkirchheim, ki je od Karavanškega tunela oddaljena manj kot uro vožnje. Najprej sva se povzpela na Kaiserburg (2055 m). Nato pa sva nadaljevala še na Wöllaner Nock (2145 m) in Vorderer W