in sicer, na dolgu sem imel še zadnjega Vrenkota, šlo je za drugo knjigo v vrsti z naslovom Retrospektiva, po kateri je že bila posneta nadaljevanka. Kot vse ostale tudi ta vredna časa, da se človek sproti ob branju, sploh če ti sedejo kriminalke.No naslednja pa je še ena od Daniela Silve, zop
ali ne cepiti se, to je sedaj vprašanje...Torej ravno sem prebral članek kako se pripravljajo države pred pričetkom turistične sezone, kakšen bodo zahteve in kaj vse nas čaka. Na hitro lahko strnemo v enem stavku, čaka nas nesproščen dopust z veliko dodatnimi stroški. O predvidenih ukrepih naj
so v veljavi v teh dneh in, ko smo bili že vsi prepričani, da nas več ne more nič presenetiti, so tu nove anomalije. Tokrat najbolj izstopa "popoln" lokdaun v katerem je vse odprto razen šole, pa seveda športnih tekmovanj, da crkneš od smeha.Ampak tokratni zapis bo šel malo v drugo smer. Torej
je reku slabše ne more bit, optimist pa je reko, oja lahko je. V tem stilu gremo mi zopet v "lokdaun", ki je teko nujn, da ga začnemo šele čez 3 dni po napovedi. Torej zastraševanje ljudi, zapiranje in omejevanje je modus operandi v teh časih in, ko vsi govorijo kako je virus nevaren, in
v teh časih to res ni težko biti. Vrednote so se itak že zdavnaj popolnoma spremenile, ker če bi bilo vsaj nekaj moralnih norm bi sedaj vsi, ki imajo to možnost bili doma in pač po najboljših močeh naredili vse, da bi lahko funkcionirali od doma. Pri tem mislim na delo od doma, ki je v tem čas
in to pomeni, da je spet na vrsti Daniel Silva s svojim junakom Gabrielom Allonom, napisanih je že 20 romanov z tem junakom a so v slovenščino prevedeni samo trije, oziroma na Cobiss-u se da izposoditi štiri, ostale so v angleščini. Jaz sem do sedaj predelal tri od tega dve v slovenščini
je pregovorno daleč najbolj pester, zima se še po hribih ni poslovila, še več, obilno je še nasnežilo par dni nazaj, dolina se počasi spogleduje s pomladjo in vse to je razlog za to, da je marec športno najbolj pester.Torej poleg premetavanja kettlebela, in teka, sem se par krat že usedel na k
ne cepiti se je sedaj vprašanje. In takoj na začetku naj pojasnim, da jaz nisem noben anticepilec ali kaj podobnega, prej nasprotno, zagovarjam cepljenje s cepivi, ki so preizkušena in, ki zagotavljajo imunost za premnoge bolezni, ki so bile v preteklosti še veliko hujše kot je sedaj Covid19. V
iz serije knjig Prvi zakon. Ko sem iskal za nazaj sem videl, da sem prvo prebral leta 2017, potem o drugi nisem nič zapisal, no sedaj sem prebral še zadnjo... Dejstvo je, da je vsebina povezana in dokaj zapletena in bi za tako vrsto zgodb bilo daleč najbolj, da se prebere v krajšem časovnem ra
je rekla Tatjana. No ne glih, je pa res, da sem kupu gramofon. Roko na srce, doma do sedaj razen malega radia in pa seveda TVja nismo imeli kakih ekstra akustičnih naprav, tako, da smo muziko pač vrteli na TVju preko youtuba. Me je pa malo nazaj prešinilo, da pa bi mogoče lahko meli nekaj za p
je za nami in ko sem prebral skoraj vse knjige izdane do sedaj (razen ene) sem prav z zanimanjem pogledal tudi prvih šest delov serije. Kljub kritikam glede govora, saj so eni skoz navijali za mariborščino se je meni zdelo čisto vredu, da se je v seriji govorilo kot se je, ker itak ne igr
že tradicionalno preživljamo na Rogli in tudi tokrat ni bilo nič drugače. Imamo pač srečo, da imamo "svoj" apartma in smo tako preživeli teden dni v obilju snega in z občasnim občutkom, da imamo del narave resnično samo zase, čemur je v veliki večini pripomoglo dejstvo, da so korona ukrepi temeljito
a tokrat zapakiran v platnice. Gre za novo knjigo Tadeja Goloba. Saj vem, da za vsako rečem, da je boljša kot prejšnja, ampak ta pa je nekaj posebnega. Ne samo, da je avtor uspel v rekordnem času vpeti aktualno dogajanje in bo knjiga v bistvu nekako tudi dokaj verodostojen dokument o doga
so bili tema na podkastu Marka Robleka Zagret za tek. Med vsemi, enimi skoraj neverjetnimi nizi, kjer tekači neprekinjeno tečejo 50 plus let, se najde tudi veliko Slovencev, ki tek prakticirajo vsak dan. Med moškimi je zmagovalec Gregor Baš, ki teče vsak dan od oktobra 2008, res impresivno. No
in to kako, sploh pri nas na delovnem mestu razkužujemo, kaj razkužujemo polivamo razkužila po mizah, po tipkovnicah, po miškah, po telefonih, stolih in ne vem čem še vse. Vse lepo in prav a ko pogledamo statistiko okuženih pri nas na delovnih mestih, pa ajde ne bom reku da smo prvi, ker
točno od tam kjer smo končali. S pandemičnim filingom dalje, šola od doma, delo od doma, ukrepi v takih in drugačnih oblikah, vse to in še več, kar nas še mogoče čaka v prihodnosti. Napovedi namreč niso rožnate.Ampak tokrat bomo nadaljevali s športom. Tudi tu smo nadaljujem točno tam kjer sem
in še marsikaj od tega so čustva, ki se v teh časih pojavljajo med ljudmi. To so časi, ki v ljudeh povzročajo tesnobo, občutek nemoči in splošno nelagodje, to so časi, ki ljudi hote ali nehote odtujujejo in jih od tega, da so socialna bitja hočejo spraviti na nivo odtujenosti. Vse to bo še bol
ko si enkrat na oblasti res mora biti nekaj posebnega, zdaj bi mal v hecu reku, da bi to lahk vprašal ženo, ker pač ona je doma na oblasti. A pustimo zdaj šale, ker to kar se dogaja še malo ni smešno, sploh tale vdor včeraj v kongres v ZDA ni niti malo smešen, prav nasprotno za nekatere se je
ki ga lahko z eno besedo kaotično je pri koncu. Leto, ki bo zaznamovalo še generacije zanamcev in to v večih stvareh. Ampak o tem je bilo zapisanega že na teh straneh obilo stvari in je skoraj že nesmiselno še naprej razglabljati. Kar se naše familije tiče smo vzeli stvari nekako po svoj
še zadnja knjiga letos, ki mi jo je uspelo prebrati. Gre za še eno kriminalko slovenskega avtorja, ki se z lahko to kosa z avtorji iz tujine. Knjiga naplete zgodno o umoru, ki pa ima svoje korenine v dani preteklosti v času druge svetovne vojne. Gre za preplet zgodbe iz koncentracijskega taborišča,