Snežne razmere so bile tokrat na spletu še realne, saj še ni umetnega snega. In v oči mi je padel Flatniz, kjer smučišče ne dela, pisalo pa je 40 cm v dolini 60 na vrhu. Nad Flatnizem je pa Wintertaler Nock, 2399 m visok vrh s pretežno travnatim pobočjem. Kljub cincanju ali ne bo spihan sva se z Bor
Ja glede na branje včerajšne objeve od Mirota, nas je prepričal, da smo se še mi odpravili na Babo. Zjutraj smo se z Gorazdom in Gregom dobili pri Firerju na Dovjah in se z vozilom odpravili proti Ravnam. Sneg se začne pri Cicevi bajti, kakšen slab kilometer naprej od razcepa za Plavški Rovt. Tam sm
Naj bi zahodno padal vec snega, pa vcerajsni Triangel kjer sem videl kok snega je in oboje je botrovalo temu da smo se zapeljal nad Ovcjo vas. Sneg kar naenkrat, cesta kopna. Vidna gaz 2 predhodnikov. Z visino narascal in se nam je samo smejal k sploh ni bil visje gnoj. Sedlo spihano, severovzhodbil
Enkrat je treba začet.Parkiram malo pod Cicovo kočo.Naprej snega dovolj za hojo.Z višino ta narašča.Je moker in težak.Ocenim da ga je od 70 do 80 cm.Hoja je naporna,saj se delajo cokle in kar globoko se predira.Ker sem prvi mi do planine vzame skoraj dve uri.Ker imam obveznosti,naredim še dobrih 50
Od neznano kje se je pojavila "Zlata poljska jesen". Zato je bilo treba izkoristiti dneve in ne glede na pravilo št. 1 (nikoli v Tatre čez vikend) sem se odpravil tja gor. Do koče Murowaniec na Hali Gasienicowi (Gosenična dolina) sem še premleval, kam, na koči je odločitev dozorela in šel
Po mesecu dni čakanja na vreme (zdaj vem, zakaj Poljaki vreme imenujejo "pogoda") in po usposobitvi serverja lahko oddam poročilo. Po prvi lekciji (nikoli v Tatre čez vikend), sem tokrat šel v petek. V Zakopanah doživim pravi prometni kolaps, tako da pravilo št. 1 ne drži popolnoma. A na p
Enkrat je treba začeti, kdo ve, kdaj bo spet sneg, upam da ne šele februarja! Z Luko sva v sredo okoli 11h priplužila pod Kapelško kočo (Eisenkappler Hütte, 1553 m); do ovinka na 1420 m je šlo z letnimi gumami, od tam naprej z verigami, a le do serpentine na 1460 m, kjer je zmagal sneg (~15 cm). Sn
Če sem z osvojitvijo Triglava postal Slovenec, potem sem z osvojitvijo Rysy postal Poljak:). Že ob 7. zjutraj sem odkril, da v poljske Tatre ne smeš med vikendom, saj se je od parkirišča na Polanici Bialczanskoj (950 m) valila skoraj nepregledna kolona do planinske koče Morskie oko (1395 m)ob istoim
Larapinta Trail je pohodna pot v osrednji Avstraliji preko narodnega parka Zahodnega MacDonellovega gorovja. Pot sama ni tehnično posebno zahtevna, je pa dolga in zaradi polpuščavske pokrajine zahteva kar nekaj načrtovanja. Zanjo sva v prvi polovici letošnjega avgusta porabila 15 dni in prehodila do
V okviru spoznavanja nacionalnih parkov Črne gore in Albanije smo se nekaj dni zadržali v Prokletju – južnobalkanskih Alpah. Gorovje je podobno našim goram ali dolomitom, vendar brez žičnic in visokogorskih koč. Tudi število obiskovalcev teh gora je v splošnem bistveno nižje kot pri nas. Informacije
Prvi plan letošnjega poletnega pohajkovanja po višjih hribih je bil Mont Blanc in smučanje iz vrha. Izkazalo se je da je tam bolj slabo s snegom, tako se je to izjalovilo in prišli so novi plani. Najprej sva želela iti v zahodne Alpe za dober teden in narediti kar nekaj turnih smukov, morda tudi kak
Za trening in spoznavanje novih krajev sva se odločila prehoditi južni del Velike korziške peš poti (Grande Randonée), ki nosi oznako GR 20. Avto sva parkirala v pristanišču v Livornu, se peljala s trajektom v Bastio ter nato z avtobusom in lokalnim prevozom do vasi Conca, kjer je uradni začetek te
Ker smo v sredo dve načrtovani etapi združili v eno, nam je ostal še en dan za turo nad Rivo del Garda. Najeli smo kombi, ki nas je zapeljal do jezera Lago di Ledro. Od tu smo se v jutranjem hladu po mestoma zelo strmi cesti povzpeli na sedlo Bocca dei Fortini (1242 m), kjer smo prišli na traso lege
Po gozdni cesti smo se vzpeli na prelaz Nigerpass, nato po asfaltu na Karerpass / Passo di Costalunga. Sledil je spust po kolovozu oziroma gozdni cesti v Moeno, potem pa po zelo prijetni kolesarski stezi skozi dolino Val di Fiemme do Predazza. Prespali smo v njegovem »predmestju«, v vasici Ziano di
Kolesarska prečenja Alp po vojaških cestah, kolovozih in stezah so postala skoraj obvezen del naših poletij. Letos se je naši standardni zasedbi pridružil še Dik. Novost sta bila tudi dva 36-voltna konjička, za katera lahko njuna lastnika rečeva zgolj: e-kolo je zakon. Čeprav smo imeli sprva povs
Ta dan je bila ena lepših etap, tako zaradi ambienta kot tudi zaradi zahtevnosti vzpona in spusta. Na koncu ceste do koče Tierse-Alpl-Hütte nas je čakal brutalno strm vzpon, sledila je slaba ura porivanja oziroma nošnje kolesa na sleme gorske skupine Schlern (Sciliar), kjer smo dosegli tudi najvišjo
Zjutraj smo zagrizli v mestoma zelo strmo gozdno cesto do planine Malga Sadole, kjer leži tudi koča Cauriol. Kmalu nad planino se je gozdna cesta prelevila v stezo, po kateri smo »klasiki« večinoma porivali kolesa, le Dik je z e-kolesom zvozil takorekoč celo pot do sedla Passo Sadole (2066 m). S teg
Po "Planoti sedmih občin" je potekala frontna linija v prvi svetovni vojni, zato je vsa prepredena s starimi vojaškimi cestami in drugimi ostanki vojne. Obiskali smo tudi mogočno trdnjavo Belvedere Gschwent, ki je visoko nad dolino Val d’Astico nadzorovala ta del avstrijsko – italijan
Zjutraj nas je res zbudil napovedani dež, vendar je že malo pred 9h ponehal in kmalu za tem smo že sedeli na kolesih. Večina nas je sledila opisu v vodniku oziroma trasi mimo koče Stella d’Italia. Stanetu in Andreju pa se je to zdelo preveč enostavno in sta raje kolesarila v okviru pešpoti E5,
Pasubio je še eno od znamenitih, bolje rečeno tragičnih prizorišč prve svetovne vojne. Na goro vodi več vojaških cest oziroma poti, med katerimi je najbolj znana mulatjera Strada delle 52 gallerie. Zaradi najmanj ene smrtne nesreče pred leti je strogo prepovedana za kolesarje. Mi smo se na prelaz Po