Po dobri uri zapreževa smuči. Sneg ponoči ni zmrznil, zato je že zjutraj kar omehčan, a je za hojo ravno pravšnji. Snega je še presenetljivo veliko, saj s smučmi prideva skoraj do ’zajl’. Na vrhu je prav prijetno toplo, brez vetra. Kar hitro se pripraviva za spust. Do grape za Stenarjem je
Za spomladansko turo smo imeli v načrtih Tour Soleil, ampak veliko zapadlega snega pred odhodom (1 m) in visoka plazovna nevarnost so nas prisilili k iskanju novega področja neposredno pred odhodom in smo se tako odločili za Ortlerjevo skupino, ki smo jo prvič (kratko) obiskali pred 10-mi leti. V p
Popoldanska varianta. Sneg se ni prediral, tako da je bila smuka ugodna, edino novi sneg je tu in tam "bremzal" smuče. Boljši vtis ture je pokvaril oblak/ megla v vršnem delu, tako da sem štartal malo nižje in ne vem ali se po grebenu še da spustiti povsem z vrha. V žlebu nad Suho je
Je bilo treba še enkrat s smučmi skozi Kot,predno sneg skopni. Do studenca popolnoma kopno,potem pa prve flike snega in na vrhu rušja stopim na smuči in tako vse do Kredarice.Spodaj je bil sneg gnil že zjutraj,nato malo skorje,nad Peklom pa poprh novega snega na trdi podlagi. Nazaj sem smučal z
Od 4.do 8.4. sva opravila 5 dnevno prečenje okoli G.P. Pot je krožna z izhodiščem v dolini in vasi Cogne. Spala sva v kočah Sella, Chaubot, Emanuel II in Pontese. Osrednji koči sta zelo frekventni zaradi običajnih pristopov na GP, zdi se pa, da imaš prednost, če prihajaš v okviru omenjenega prečenja
Od sobote do ponedeljka smo bili v Ortlerjevi skupini, nad kočo Rifugio Branca, kjer smo tudi 2x prespali. Smučali smo: 08.04.17 Monte Pasquale, direkt na dile po 9 urni vožnji od doma. 09.04.17 Palon de la Mare, glih za glih zvezno z vrha pa do Brance. 10.04.17 Punta San Matteo, kao najlepši s
Med vzponom sem razmišljal, da bom turo ocenil samo s "priporočam", ampak se je to med spustom spremenilo na "močno priporočam". Če odmisliš, da se smuči nosi iz Lepene do nekaj ovinkov pod zgornjo postajo tovorne žičnice, t.j. slabi 2 uri in da te mimoidoči gledajo kot sedmo čud
Tako s Hocharna kot z Sonnblicka (po normalki) se je brez snemanja smuči še prismučalo čisto v dolino. Padlo je nekje 10-15 cm snega, nižje manj, višje tudi več. V soboto s Hocharna je bil nov sneg moker, a je bila zgornja polovica spusta lepa, v spodnji pa je preveč neenakomerno štopalo. V nedeljo
Tretja (na zalost zadnja) postaja - Ötztal, Obergurgl. Kratek (350 vm) in zelo strm start po se zaledenelem smuciscu nato pa prelep pogled po dolini Ferwalltal, ko nas je ze zaslepilo jutranje sonce. Kar nekaj km gre pot dokaj polozno naravnost, nato pa se zacne cikcakanje proti sedlu. Kar naenkr
Dobro je imeti prijatelje na Tirolskem. Se posebej, ce so navduseni turni smucarji in zelo dobro poznajo svoje gore. Zato sva se tudi letos za konec sezone odpravila iskat sneg tja, kjer ga je se nekaj ostalo. Prva postaja, Juzna Tirolska - dolina Pflersch, Brenner. Kar malo smesno je zjutraj na
Druga postaja - Tirolska, ledenik Pitztal. Na parkiriscu pod smuciscem se je ze gnetlo ljudi. Izvedela sva, da gre vecina teh turnih smucarjev na Wildspitze, kar pomeni ca. 200 ljudi vsako uro na vrhu. In da se jih vecina kar z gonodolo pripelje nad 3200m. Mi smo sli raje v drugo smer, na lastni
Tokratni cilj Teufelskamp (3511m n.v.), bližnji sosed bolj znanega in obleganega Grosglocknerja. Kot pred 14-timi dnevi, štartamo ob 3h zjutraj in se zapeljemo v vasico Kals, od tam pa do koče Lucknerhaus (1948m n.v.), kjer malo za njo parkiramo. Ob 6:30h začnemo s hojo – kakih 15 minut smučke nese
Smo se zmenili, da gremo, pa smo res šli. Uro in pol vožnje smo potrebovali do parkirišča v Sella Nevei, obuli pancarje, smuče pa nesli le minutko do snega, nato pa pričeli s hojo - približno ob 6.15 ... prvič, drugič, tretjič ... nato pa zares gas v breg. Zjutraj je bil sneg na progi kar pomrznje
En avto pustimo na glavni cesti pri odcepu za Možnico, z drugim v Bovec. Z žičko do gornje postaje in še naprej na Škrbino, potem pa smuka na Prevalo in vzpon do gornje postaje gondole iz Gilbertija. Od tu krasna smuka pod Prevalski Kuntar, kjer smo prvič nataknili pse in srenače in jo pod Lopo ubra
Videti je, da je večino turnosmučarske srenje ta konec tedna privabil Kanin. Bilo nas je veliko in srečala sva kar nekaj znancev in prijateljev. Za 8€ (6€ s popustom) sva se zapeljala do Gilbertija in nato pod Sedlom Bela peč proti Rami pod Vršiči. Snega je zgoraj še veliko, se pa hitro zmehča, ko
Iz Planice do Tamarja s kolesom, moram priznati, da mi jutranje kolesarjenje ni prav nič prijalo, ampak ob misli na kasnejši spust je šlo. Sneg se začne na 1350m. Po plazu je bil pomrznjen, tako da so srenači prišli prav. Nekaj čez 9h sem bil na vrhu Jalovčevega ozebnika in pogled na Veliki ozebnik
Štartali smo ravno pravi čas, da so se megle razkadile, množice pa pobegnile v dolino zaradi slabe vidljivosti v vršnem delu. Računali smo na nižje temperature in bolj suh sneg, vendar iz te moke ni bilo kruha. Zgleda, da tudi ponoči ni bilo minusa, posledično je bil sneg moker od vrha do doline. Ko
Nismo imeli boljše ideje in smo kar ponovili včerajšnjo turo. Pa še Marjana in Ažmi, ki sta včeraj imela turnosmučarski dopust, sta prišla na svoj račun. Razmere enake kot včeraj, le bolj vroče je bilo. Zato se je rahel gnoj začel pojavljati malo višje, a še vedno je bila odlična smuka. P.S. Na
Danes sva z Ireno prestopila med luknjače in smuči do Kredarice nosila. Nad gozdom se na poti začnejo pojavljati zaplate ledu,povezan sneg pa je malo pred Plešo.Nad pastirsko ga zmanjka,od Ulc naprej do Kredarice pa je lepo zasneženo. Po hidraciji,kavi in Anjini torti sva odsmučala v spomin na I
Razmere na Okrešlju in Mrzlem dolu je popisal in poslikal že Čeha. V Turskem žlebu je bilo nad 1800 m nekaj cm novega snega. Do vrha so narejene »stopnice«. Smuči smo ves čas nosili na nahrbtnikih. Pešcev kar nekaj, smučarja pa le še dva, ki sta na Čehovi sliki. S Turske gore je bilo možno presmučat