… da sem dobila nazaj svojo Pavlino flaško. Kako je prišlo do tega, da sem sredi noči trepetala na skalni polici pod Triglavsko severno steno, obuta v okovane čevlje in zavita v platneno vrečo, svetila pa sem si s svečo, in kaj ima s tem moja flaška, je dolga zgodba. Seveda jo bom skrajšala: sodeluj
Kam drugam izkoristit lep popoldan sredi tedna kot pa v Šmohorco :). V sredo po šihto sva v bratsko-sestrski navezi odbrzela proti Uršlji. Pod vstopom dogovor, da greva samo do macesna (vsak en zug), nazaj abzajl. Mogoče prideva hitro v dolino 🙂 Pri macesnu naju grejejo še zadnji sončni žarki sredi
Naša Tanja Glušič je na drugi tekmi svetovnega pokala v francoskem Briançonu splezala na tretjo stopničko! Najboljši svetovni paraplezalci so se po dveletnem “korona premoru” ponovno srečali in se pomerili med sabo. 83 športnikov iz 14 držav se je 15. julija borilo v devetih športnih raz
Moj alpinistični boter Andrej je opravil svojo botrsko dolžnost iz tistega davnega leta, ko sem jih pred celim ferajnom fasala z vrvjo po ta zadnji, ter me peljal plezat. Pa ne v ‘kar eno’ steno, ampak v Steno! 13. julija sva se malo pred osmo uro čudila mladim kozorogom (oče, lovec, mi
Preteklo sredo sem se udeležila tabora za mlajše pripravnike na Kamniškem sedlu, ki je trajal do nedelje. Tabor je bil izveden pod okriljem PZS KA, udeleženci pa smo prihajali iz vseh koncev Slovenije. Izhodiščno točko je predstavljalo parkirišče na Jermanci, kjer smo pustili avtomobile, nato pa z
Odločila sem se, da združim dva članka, čeprav je od Frdamanih lukenj mimo že kar cel teden in še malo več, ampak nič zato. Vzponi kot taki, mi ostanejo v spominu, tudi v detajlih. Torej v soboto, prejšnji vikend, je potekala delovna akcija, moram povedati, da smo z delom dobro opravili! Predvsem ze
Takole čisto neplansko sva z Janezom cel vikend preživela na Grohotu, Nataša polovičko, Grega še malo manj 🙂 Po ekspresnem pakiranju smo v petek po šihtu skupaj z Natašo oddrveli proti Bukovniku. Za plezarijo je bilo (pre)pozno, za eno kondicijsko na Lanež pa nikakor ne. Tale petkova turica je bila
Tri babe smo za prvo večraztežajko v letošnji koroni prilagojeni alpinistični šoli izbrale Spominčico v Begunjščici. Ker je luštna, odlična za učenje: opremljena, hkrati pa je v njej mogoče demonstrirati veliko načinov varovanja, ravno prav zahtevna, razgibana … Pa še spust po vrvi je treba na
Akcija je uspela………se vidi, da berete pošto. Če ne bi bilo sodobnega “lautšpreherja” bi moral skrbnik cimra in njegovi najbližji delati sami…..Tako pa nas je navrelo toliko, da je učiteljica organizirala še otroški vrtec. Če pozimi ne boste fejst kurili se dobimo
Najvrjetneje, si v teh vročih dneh vsi želimo vsaj malo ohladitve. Obstaja več različnih načinov, kako to storimo, vendar moj osebni, najljubši, pa vodi tja v gorski svet, med hladno apnenčasto skalo, natančneje v tem primeru v ostenje Male Raduhe. V Nedeljo, sma se podala v smer ZZ. Pod smerjo pa s
Z Marto sva se domenili, da greva v soboto plezat smeri v Begunjščici. Zakaj pa ne? In sva šli… Sem pa sobotno jutro začela s hitrim tečajem nemščine, ko sem cariniku na mejnem prehodu morala razložiti, kam grem. Nekako sem spacala skupaj tisti »nur Tranzit« in carinik me je prav tako rahlo nasmejan
V nedeljo, 13.6. smo se tečajniki ponovno zbrali v Kotu nad Prevaljami. Moram povedati, da smo zelo veseli, da bo šola izpeljana do konca, saj smo si to res želeli. Znanje je zelo pomembno pri kvaliteti vzpona, predvsem zaradi večje varnosti. Seveda, pa moramo gore tudi dojemati z veliko mero spošto
Povratki z vseh počitnic so težki – v glavi brni, v trebuhu ščemi, čas prehitro teče…najtežje pa se je vrniti iz Paklenice. Šli smo za štiri dni, pa se vseeno počutimo kot Odiseji. Brezčasnost, ki se te tam poloti. Vonj borovčkov, morske pene in rožmarina. Veter, ki zapiha skozi kanjon,
Včeraj smo pridno trenirali…. nekateri so pred plezanjem še pridno kolesarili… Nabralo se nas je kar dvanajst. Na štoru, levo od Alenčice visi pozabljana jopa sive barve, majica s kapuco ali kkrkoli se že imenuje. Ne zgleda slabo. Trenirajte, vročina prihaja in dolge stene bodo kmalu kop
Po dolgem času zopet v Paklenici in Omišu! Poleg frikanja, kolesarjenja, pohodov, feratanja, rib in žlahtne kapljice smo nekateri malo pokukal tudi v velike stene. Z Ikijem sva se podala v steno Aniča kuka v Pakli in z moškim delom družine Flis sem šel v steno Stomice nad Omišem. Jaka, ki šteje rosn
Ta vikend smo res ˝ferajanovci˝ okupirali ne samo kamp Tura v Vipavi ampak tudi stene Gradiške ture. Čudovito sobotno vreme je kar klicalo, da čim prej napakiramo robo v nahrbtnike in kot martinčki zbežimo v stene. Smer Veseli Matiček smo odlezli v navezah Andrej-Nataša-Brigita, Vinko-Olga in Franc-
Tako spontanega vikenda pa že dolgo ne! in predvsem poučnega. Zgodba se je pričela pisati, ko sma se z Petro dobile v Mežici. Pot naju je vodila v Klemenčo peč. Med vožnjo pa Petra meni “veš kaj sem ražmišlava, da bi mdve kr v Vipavo zavile po zaklučeni plezariji”. Seveda sem bila takoj
Alininemu navdušujočemu zapisu ni kaj za dodati, razen, da jo pohvalim za zagnanost in hitro poročanje o plezalnih in drugih doživetjih, ki nadgradijo plezanje. Ta vikend smo Korošci res zavzeli vipavske stene. Sobotna ekipa je uživala v Veselem Matičku, Skritem razu in smereh nad Sv. Nikolajem. Špi
“Kotovo sedlo spada med klasične turne smuke v Sloveniji. Včasih, ko je bila cesta do Doma v Tamarju še odprta se je nanj povzpelo kar nekaj turnih smučarjev dnevno. Ob zaprtju ceste se je obisk Kotovega sedla drastično zmanjšal in se pogosto zgodi, da tekom ture naprej od doma ne srečate drug