Ta vikend smo imeli občni zbor, tradicionalno v Koči na Gozdu. Po nekaj letih nam je končno uspelo izpeljati dogodek na prvi termin, saj smo ga zaradi slabih zim vedno prestavljali tja v februar ali celo marec. Sobota je bila kot vsako leto namenjena izobraževanju. V tej sezoni smo tudi plazovno del
Včeraj smo imeli nekaj težav pri izbiri ture in čeprav smo sprva načrtovali kakšno škrbino z južne strani Poliških Špikov, smo se na koncu znašli v Zajzeri. Saj še zdaj ne vem, če bi bilo bolje se držati prvotnega načrta, ampak niti ni važno – glavno je, da smo izkoristili zimski dan. Sonca pa
Po natanko enem mesecu spet na Šavniku. Sicer ne maram hoditi kar naprej na iste vrhove in tudi danes smo imeli sprva drugačne cilje. Na koncu smo se znašli na Soriški planini, saj je bilo tam videti najbolj obetavno. Pa vendar takrat še nismo slutili, da nas čaka v vseh pogledih popoln dan! Če reče
Naslednji dve objavi bi si bolj zaslužili oznako turni pohod kot turna smuka. V sredo smo imeli dan počitka, saj je cel dan snežilo; zjutraj še bolj rahlo, popoldne in zvečer pa so se z neba stresale debele snežinke in do jutra je bila dolina globoko zasnežena, višje pa je padlo 1 meter snega. Ker &
Zaradi preobilja snega smo se ta dan zapeljali proti vzhodu, kjer ga je padlo malenkost manj. Izhodišče je v vasici Radnig nad Šmohorjem (Hermagor). Spet smo hodili po razvlečeni gozdni cesti, a tokrat za spremembo ves čas na soncu, ki je ta dan spremenilo globoko zasnežen svet v zimsko pravljico. Č
Praznični teden smo preživeli v Karnijcih, kjer smo odkrivali nove kraje in spoznavali nove gore. Nastanjeni smo bili v kraju Kötschach-Mauthen (Koče-Muta) v Ziljski dolini, ki leži tik pod prelazom Plöckenpass (Passo di Monte Croce Carnico) in tik pred Lesachtalom (Lesno dolino). Odlično izhodišče
Tretji dan smo se zapeljali proti zahodu v Lesachtal. Po ozki in ovinkasti cesti skozi več simpatičnih vasic vse do Untertilliacha in še malo naprej do vstopa v dolino Winkler Tal. Lesna dolina leži višje in snega je bilo že na izhodišču bistveno več kot pod Plöckenpassom. Tudi zanimivih ciljev tu n
Menda klasika v teh krajih, čeprav smo bili tokrat sami v veličastnem okolju pod mogočnimi severnimi stenami Cogliansove skupine. Izhodišče je spet ob cesti na Plöckenpass, le malo naprej od vojaškega pokopališča, ki jih je v teh lepih krajih vse preveč. Tudi tu nas je čakalo kar nekaj vzpona po goz
Tokratna tura ni imela srečnega konca, čeprav je bila smuka odlična in tudi slike kažejo le lepote zimskih gora. Takšne nesreče se pogosto zamolčijo, meni se zdi kvečjemu še bolj pomembno o tem pisati. Morda pa še komu koristi – saj vemo, manj boleče se je učiti na tujih napakah. Ne posebno zg
Če je bilo včeraj na Šavniku čudovito, je bilo danes s soncem in brez vetra še toliko lepše. Smuka pa je bila približno podobno enkratna. Spet smo se zapeljali v Srednji vrh in po dolgi cesti ob Hladniku ter navzgor na Murnovec, ki nas je sprejel v najlepšem zimskem okrasju in nam ponudil neverjetne
Tokrat bom kratek, saj je takšno turo težko opisati. Nekomu, ki ni bil zraven, se ne bo slišalo nič kaj posebnega, nam pa se bo še nekaj časa smejalo ob spominu na ta malce skrit in “nepomemben” vrh. Na Soriški planini je snega več kot dovolj. Pred Možicem smo se zakadili do pod Šavnika
Po deževni soboti je prišla zimska nedelja – in smo šli preverit kako je z novim snegom. Med vožnjo obeti niso bili preveč zimski, a ko smo zavili v dolino Ukve, je svet kmalu dobil belo obleko. Na izhodišču je bilo kakšnih 20 cm snega in polno parkirišče (začuda ni bilo videti nobenega Sloven
Lep smučarski vikend sredi novembra. V soboto smo imeli kar težave izbrati turo, na koncu smo se odločili za Mokrine/Nassfeld. Smučišče še ne obratuje, čeprav je snega dovolj in tudi proge so že urejene. Sodeč po polnem parkirišču je izgledalo, kot da so proge uredili prav za turne smučarje –
… vrh Vošcé sedela, pa tako je pela, da jesen bo vzela. Res, dobro je začela! Seveda smo morali čim prej preveriti stanje v hribih po zadnjem sneženju. Z Marušo, Nežico, Džanijem in Maretom smo se odpravili v zahodne Karavanke, kjer smo pričakovali veliko snega, a smuči smo vseeno pustili doma
V gore menda prihaja zima. Nič nimam proti, le upam, da se tudi obdrži! Danes pa sem izkoristil še zadnji jesenski dan za skok na sonce. Dovolj je bilo zapeljati se na avstrijsko stran Ljubelja, da sem se izvil iz oblačnega objema na “sončni” strani Alp. Le par kilometrov nižje sem parki
Prazniki so vedno super, še posebno, če sodeluje tudi vreme. Tudi jesen v gorah je vedno super, v sodelovanju s prazniki in vremenom še toliko bolj. Dva sončna praznična dneva sem preživel v Bohinju: prvi je bil bolj izletniški, drugi pa pohodno plezalni. V torek smo se dobili pri jezeru in se s Set
Ob teh imenih bo kdo pomislil, da mi gre že res slabo, ko hodim po tako zanikrnih hribih. Brez skrbi, resnica je prav nasprotna: gre za prvovrstno turo v prvinskem svetu Karavank, ki jo priporočam vsakemu ljubitelju brezpotij. Greben Kurjekov sem enkrat že prehodil, takrat iz Belce. Danes pa je bilo
Še en krasen jesenski dan nad Belco. Kljub pogostim obiskom se tja vedno rad vračam, vsakič pa se pohoda lotim drugače in mimogrede odkrijem še kakšno novo samotno lovsko pot… Pred leti sem v Belci začel z vzponom čez Štenge, ki v strmem pesku ni ravno udoben. Zato sem tokrat parkiral na začet
Najlepši vikend v letošnjem letu smo z Marušo in Maretom preživeli tam zgoraj… kjer je lepo. Seveda je bilo lepo kjerkoli, meni je bil dodaten čar, da hkrati odkrivamo nove kraje, kar vedno še bolj obogati doživetje. V soboto zjutraj smo poovinkarili preko Vršiča in se zapeljali v Vrsnik nad S
Po dolgi turi v soboto je bilo nedeljsko jutro kot nalašč oblačno. Tako sem se šele popoldne zapeljal na Pokljuko, kjer sem bil do sedaj dejansko le parkrat v kopnih razmerah in mi je bil večji del poti brez snega pravzaprav nepoznan. Z Rudnega polja mimo planine Konjščica do Studorskega prevala, od