Tokratna tura ni imela srečnega konca, čeprav je bila smuka odlična in tudi slike kažejo le lepote zimskih gora. Takšne nesreče se pogosto zamolčijo, meni se zdi kvečjemu še bolj pomembno o tem pisati. Morda pa še komu koristi – saj vemo, manj boleče se je učiti na tujih napakah. Ne posebno zg
Če je bilo včeraj na Šavniku čudovito, je bilo danes s soncem in brez vetra še toliko lepše. Smuka pa je bila približno podobno enkratna. Spet smo se zapeljali v Srednji vrh in po dolgi cesti ob Hladniku ter navzgor na Murnovec, ki nas je sprejel v najlepšem zimskem okrasju in nam ponudil neverjetne
Tokrat bom kratek, saj je takšno turo težko opisati. Nekomu, ki ni bil zraven, se ne bo slišalo nič kaj posebnega, nam pa se bo še nekaj časa smejalo ob spominu na ta malce skrit in “nepomemben” vrh. Na Soriški planini je snega več kot dovolj. Pred Možicem smo se zakadili do pod Šavnika
Po deževni soboti je prišla zimska nedelja – in smo šli preverit kako je z novim snegom. Med vožnjo obeti niso bili preveč zimski, a ko smo zavili v dolino Ukve, je svet kmalu dobil belo obleko. Na izhodišču je bilo kakšnih 20 cm snega in polno parkirišče (začuda ni bilo videti nobenega Sloven
Lep smučarski vikend sredi novembra. V soboto smo imeli kar težave izbrati turo, na koncu smo se odločili za Mokrine/Nassfeld. Smučišče še ne obratuje, čeprav je snega dovolj in tudi proge so že urejene. Sodeč po polnem parkirišču je izgledalo, kot da so proge uredili prav za turne smučarje –
… vrh Vošcé sedela, pa tako je pela, da jesen bo vzela. Res, dobro je začela! Seveda smo morali čim prej preveriti stanje v hribih po zadnjem sneženju. Z Marušo, Nežico, Džanijem in Maretom smo se odpravili v zahodne Karavanke, kjer smo pričakovali veliko snega, a smuči smo vseeno pustili doma
V gore menda prihaja zima. Nič nimam proti, le upam, da se tudi obdrži! Danes pa sem izkoristil še zadnji jesenski dan za skok na sonce. Dovolj je bilo zapeljati se na avstrijsko stran Ljubelja, da sem se izvil iz oblačnega objema na “sončni” strani Alp. Le par kilometrov nižje sem parki
Prazniki so vedno super, še posebno, če sodeluje tudi vreme. Tudi jesen v gorah je vedno super, v sodelovanju s prazniki in vremenom še toliko bolj. Dva sončna praznična dneva sem preživel v Bohinju: prvi je bil bolj izletniški, drugi pa pohodno plezalni. V torek smo se dobili pri jezeru in se s Set
Ob teh imenih bo kdo pomislil, da mi gre že res slabo, ko hodim po tako zanikrnih hribih. Brez skrbi, resnica je prav nasprotna: gre za prvovrstno turo v prvinskem svetu Karavank, ki jo priporočam vsakemu ljubitelju brezpotij. Greben Kurjekov sem enkrat že prehodil, takrat iz Belce. Danes pa je bilo
Še en krasen jesenski dan nad Belco. Kljub pogostim obiskom se tja vedno rad vračam, vsakič pa se pohoda lotim drugače in mimogrede odkrijem še kakšno novo samotno lovsko pot… Pred leti sem v Belci začel z vzponom čez Štenge, ki v strmem pesku ni ravno udoben. Zato sem tokrat parkiral na začet
Najlepši vikend v letošnjem letu smo z Marušo in Maretom preživeli tam zgoraj… kjer je lepo. Seveda je bilo lepo kjerkoli, meni je bil dodaten čar, da hkrati odkrivamo nove kraje, kar vedno še bolj obogati doživetje. V soboto zjutraj smo poovinkarili preko Vršiča in se zapeljali v Vrsnik nad S
Po dolgi turi v soboto je bilo nedeljsko jutro kot nalašč oblačno. Tako sem se šele popoldne zapeljal na Pokljuko, kjer sem bil do sedaj dejansko le parkrat v kopnih razmerah in mi je bil večji del poti brez snega pravzaprav nepoznan. Z Rudnega polja mimo planine Konjščica do Studorskega prevala, od
Spet so prišli tisti najlepši dnevi v hribih, ki jih velja polno izkoristiti! Moram reči, da sprva nisem bil preveč navdušen nad idejo o Mojstrovkah, a Lovro in Marko tega grebena še nista prehodila in smo se zapeljali na Vršič. Tudi sam še nisem šel do konca grebena in seveda sem ponovno ugotovil,
Ta vikend sem bil na obisku pri Zoranu in Ivi na Reki. Dolgo je trajalo, da sem se končno spet odpravil do njiju, smo pa zato res dobro izkoristili lep vikend v bolj prijetnih temperaturah, kot smo jih bili v zadnjem mesecu vajeni pri nas. V soboto sva se z Zoranom zapeljala v Velo (tudi … Nad
Včeraj sem se odpravil na turo šele sredi dneva in sem šel na Jezersko, kjer je polno manj poznanih in nižjih vrhov, kot nalašč za krajši pohod. Že sedem let nisem bil v Makekovi Kočni in se nisem niti spomnil kam sploh moram iti, tako da sem šel kar po cesti, dokler nisem prišel do … Nadaljuj
21. dan: Kašgar – Biškek Pred nami je bila vožnja nazaj v Kirgizijo, po novi cesti nam je uspelo priti v enem dolgem dnevu vse do Biškeka. Še najbolj nas je skrbel prehod čez mejo, k sreči je šlo na izhodu iz države precej hitreje. Kljub temu so spodnjo carino odprli šele ob 9h, tam … Nadaljuj
23. dan: Istanbul mimogrede Po treh letih ponovno v Istanbulu, tudi tokrat le mimogrede, ker je bila pač priložnost. Tako smo na poti doživeli tri povsem različna mesta: eksotični, a zatirani Kašgar; moderni Biškek, s pridihom sovjetskih časov; in svetovljanski Istanbul. Kot sem omenil, je turški vp
19. dan: Povratek v Kašgar Naše bivanje na gori je bilo pri koncu. Po prvotnem načrtu smo imeli sicer še en dan časa, ki pa nam je bil zdaj odveč in smo se raje dogovorili za še en dan v Kašgarju, kjer se bomo lahko pošteno umili, najedli in naspali. Po zajtrku smo se odpravili … Nadaljuj z br
15. dan: BT – T1B Iz baze do vrha je približno 3100 m višinske razlike. Običajno se vzpon opravi v 4 dneh, z vmesnimi tabori T1 (5550 m), T2 (6200 m) in T3 (6800 m). Pešaki potem na sestopu ponovno prespijo v zgornjem taboru in peti dan sestopijo v bazo. To je nekako klasičen pristop, … Nadalj
8. dan: BT – T1A – BT Kot rečeno, je bila prednost pohodov po Kirgiziji ta, da smo v bazni tabor prišli že aklimatizirani. Brez tega je življenje na 4400 m lahko hudo neprijetno. Po svoje je bližina ceste lahko torej slabost, saj se mimogrede pripelješ na 3800 m, od koder je nato le še … Nadal