Na Martinovi potisva naletela na oznake Šaleške planinske poti (ŠPP). Pozanimala sem se, ali so zanjo izdali kak zemljevid ali celo vodnik. V Planinskih obhodnicah in pohodih Nikóla Guida iz leta 2008 sem našla nič kaj spodbuden podatek: »Vodnik, ki je izšel leta 1974, je že zdavnaj pošel.« Po 34 le
Tavanja po slovenskih hribihNormal 0 21 false false false Zjutraj se je eden izmed cimrov na skupnih ležiščih v Zasavski koči na Prehodavcih v zadregi obrnil na naju z neumnim vprašanjem (tako ga je označil sam in se celo opravičil zanj), kje si lahko umije zobe. Na »srečo« sva bila bolje
Tavanja po slovenskih hribihOd Koče pri Triglavskih jezerih sva odšla čez mostič in mimo umetnega jezerca, nastalega tako, da so studenec Močivec, ki izvira 150 m nad kočo, zajezili. Sprva so imeli tam malo vodno elektrarno, zdaj pa jezerce služi za oskrbo z vodo. Ob pregradi in sploh ob Močivcu je menda mogoče najti fosile, a
Tavanja po slovenskih hribihNormal 0 21 false false false /* Style Definitions */ table.MsoNormalTable {mso-style-name:"Table Normal"; mso-tstyle-rowband-size:0; mso-tstyle-colband-size:0; mso-style-noshow:yes; mso-style-parent:""; mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt; mso-para-ma
Tavanja po slovenskih hribihNormal 0 21 false false false /* Style Definitions */ table.MsoNormalTable {mso-style-name:"Table Normal"; mso-tstyle-rowband-size:0; mso-tstyle-colband-size:0; mso-style-noshow:yes; mso-style-parent:""; mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt; mso-para-ma
Tavanja po slovenskih hribihPrvo septembrsko soboto sva peljala Tomaža na Konja po poti, ki sva jo že prehodila, saj sva bila prepričana, da bo všeč tudi njemu. Kljub Janijevemu mnenju, da za zavarovani del v resnici ni potrebna plezalna oprema, sem jo vzela s seboj. Pot sem že opisala, zato bom krajša kot navadno in se
Tavanja po slovenskih hribihČeprav se lani zaradi več razlogov, ki jim je botrovala korona, prvič po dolgih letih nisva udeležila Jazza Cerkno, pa nisva hotela biti prikrajšana še za hribolazenje v Brankovi družbi. Tokrat smo se podali na Golake, najvišje območje Trnovskega gozda. Sicer je na videz nenavadno, da je najzahodnej
Tavanja po slovenskih hribihZa Prestreljenik sva se odločila predvsem zaradi ferate in naravnega okna. Najprej sva imela obilo težav izvedeti, ali in kdaj vozi kaninska žičnica, nato pa je načrt že skoraj padel v vodo, ker sva na Hribi.net prebrala komaj dober mesec dni staro poročilo o zarjavelih, polomljenih in izruvanih var
Tavanja po slovenskih hribihNa ta dvoglavi vrh vzhodno nad Ljubeljem sva poskušala priti že davnega leta 2004, a sva se ga lotila z napačne (za naju prezahtevne) vzhodne strani, s Hajnževega sedla (tudi sedlo Korošica, 1701 m). Tega imam v lepem spominu, ker se je čezenj pred najinimi očmi pretakala megla, manj veselja pa sva
Tavanja po slovenskih hribihKadar se odpraviva plezat, se nama navadno pridruži Marjanain tudi 9. avgusta je bilo tako. Odpravili smo se na Raduho (2062 m), edini dvatisočak na severni strani Savinje. Nanjo smo se nameravali povzpeti po zelo zahtevni zavarovani poti in se vrniti po »navadni« planinski. Do prelaza Volovljek (Kr
Tavanja po slovenskih hribihNa prvi dan (lanskega!) avgusta sva se namenila na Srednjo peč (1920 m) in skoraj natanko po enem letuspet parkirala desno pred ljubeljskim predorom. Samo še eno mesto je bilo prosto, parkirišče onstran ceste pa je od najinega zadnjega obiska postalo plačljivo (3 evre na dan), a je bilo tudi že doka
Tavanja po slovenskih hribihTako kot 14. julija 2020sva se tudi 26. julija odpravila v bohinjski konec, tokrat na Raskovec. Za mostommed Laškim Rovtom in Ribčevim Lazom (S 46.268511, V 13.898647) sva zavila levo na kar dobro, a ozko gozdno cesto. Čez približno 1 km sva na Goričici, pri taboru taborniškega društva Rod upornega
Tavanja po slovenskih hribihLetos je prav Blegoš doletela čast, da je 27. decembra postal najin zadnji cilj v letu. Dva dni prej je zapadlo dovolj snega, da nisva bila v dvomih: Blegoš bo bel. Že leta ga namreč obiskujeva vsako zimo, saj je v snegu najlepši. Imela sva tudi »častnega gosta«, Tomaža, ki ‒neverjetno, a resnično ‒
Tavanja po slovenskih hribihNormal 0 21 false false false /* Style Definitions */ table.MsoNormalTable {mso-style-name:"Table Normal"; mso-tstyle-rowband-size:0; mso-tstyle-colband-size:0; mso-style-noshow:yes; mso-style-parent:""; mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt; mso-para-ma
Tavanja po slovenskih hribihZa drugi skupni »podvig« s Tomažemsmo 14. julija izbrali Pršivec (1761 m). Tam sva z Janijem sicer že bila, a tedaj sva začela na Vorenčkojci, tokrat pa smo parkirali pri Koči pri Savici (653 m), ki so jo ravno takrat obnavljali, in novem Planinskem domu Savica. Za celodnevno parkiranje smo plačali
Tavanja po slovenskih hribihNormal 0 21 false false false /* Style Definitions */ table.MsoNormalTable {mso-style-name:"Table Normal"; mso-tstyle-rowband-size:0; mso-tstyle-colband-size:0; mso-style-noshow:yes; mso-style-parent:""; mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt; mso-para-ma
Tavanja po slovenskih hribihPrvo julijsko nedeljo smo se z Marjanoodpravili raziskovat hudourniški Beli potok, znan po neokrnjeni divjini in še posebej skočnikih. Kaj je skočnik? SSKJpravi: »nar. zahodno večji kamen, skala v strugi potoka ali reke, ki povzroča brzico, manjši slap: potok teče čez številne skočnike« (enako
Tavanja po slovenskih hribihV letošnji 10. številki Planinskega vestnika je David Račič objavil članek o manj znanih vrhovih Polhograjskega hribovja. Za naju kot nalašč za čase, ko smo omejeni na domače regije. Midva sva si iz njega za prvi cilj izbrala Krevsovo skalo (o tem bom pisala, ko bo končno prišlo na vrsto, Janijeve z
Tavanja po slovenskih hribihKer 25. junija zaradi napovedanega dežja nisva mogla po Poti Silva Korena na Krn, sva posegla po »rezervi«: Kolovratu med Kobaridom in Tolminom. Njegov greben teče po slovensko-italijanski meji. Prehoditi sva ga nameravala od vrha Na gradu do najvišjega Kuka. Namesto palic sva vzela s seboj dežnika.
Tavanja po slovenskih hribihOdpovedalo mi je koleno (kljub dvomom svoje zdravnice še vedno upam, da le začasno), zato se je Jani 7. novembra odpravil hribolazit sam. Spričo epidemičnih časov se je moral za povrhu zadovoljiti še z razmeroma skromnim ciljem – Čemšeniško grajsko potjo. To je dobrih 12 km dolga krožna pot po hribo
Tavanja po slovenskih hribih