Dvodnevna tura v perfektnem vremenu. Prespali smo v koči Defragerhaus. Ledenik Rainerkees je tako zalit, da se ledeniiških razpok ne vid - razen nekje v sredini. Smučalu smo navzdol po levi strani ledenika v dolino potoka Doberbach. Smučarske razmere so bile zelo dobre - srenjec do koče Johannishütt
Cesta do Vrat prevozna, čeprav v zadnjih kilometrih na določenih mestih poledenela, vendar to ne predstavlja nobenih posebnih težav. Na parkirišču sama, čeprav nisva ravno (pre)zgodnja. Pancerje na smuči, smuči na nahrbtnik, ter v supergah do višine 1250 metrov. Potem pa do izravnave peš. Od tam do
Ou, podaljšan vikend in je treba potegnit v hribe. Že nekaj časa sem opazoval in študiral linijo, danes pa je trenutek dozorel. Iz kletke se spravim zgodaj in še v mraku parkiram ob Pišnici. Kar mrzlo, hitro potegnem proti Koči v Krnici, da se ogrejem. Potem pa po Kačjem grabnu in v dobri uri stojim
Smuka z vrha rahlo cukajoca potem pa po lepo odpuscenem srencu. Zaradi vroce pomladi in prihajajocega dezevja so to se zadnji dnevi, ko se za silo se da prismucat do avta ( z dvema prestopoma)Kaksno mesto je se ledeno zato je dobro met nabrusene robnike :)
Tokratno turo začnem res zgodaj. Če sem malo natančnejši, na Vršič se odpeljem direktno z maturanca (mojih maturantov, ne mojega). Malo po 6ih se odpravim proti Butinarjevi grapi, ki s parkirišča ne izgleda nič kaj prijazno, saj je zelo slabo narejena. Kljub temu zavijem vanjo in jo več kot pol tudi
Ženski del ekipe od Gilbertija po smučišču na Kanin,midva z Borisom pa na sedlo Uršič in nadaljevanje skozi Prestreljeniško okno v Slovenijo.Po počitku na plaži na Kaninu pa še klasika nazaj v dolino. Na severnih pobočjih je bil sneg še suh,na južnih pa primeren datumu in temperaturam.Bilo je lepo.
Sobota Canale Holzer, vzpon od avta pri cesti za Passo Sella (cca 1800nm) in spust z vrh Piz Pordoi (2900 nm) v smeri vzpona. Severno orientiran kuloar je z izjemo 15m ledenega slapu smučljiv in s smučmi je šlo do avta (S5, 500m). V nedeljo začneva na Passo Pordoi in se skozi Canale Joel povzpneva
Bom zapisal, da sem presenečen nad smučarskimi razmerami, ki jih ponujajo domače gore, kljub pomladnemu zadahu. Malenkost sem zapostavil smučanje zavoljo "obupnega" preživljanja in odganjanja viroze oz. prehlada. Tako sem se v petek odpravil "na izi" smučarsko v Vrata. V spodnji (posnežen) del Stene
Gor čez Pripravniško in čez vesine na Veliko Mojstrovko. Spust po normalki, ki je med uživanjem v vršnih razgledih padla v senco, tako da je bila snežna podlaga ravno prav "hrustljava", zalito pa povsem zgoraj ni ravno obilno. Solidna smuka do pod Grebenca, nekaj 10 m vzpona po kopni/sneženi stari p
Tokrat na turi v večji družbi SD Krplje. Debatirali o Kanjavcu, zaradi raznolike skupine izbrali raje V. Zelnarico, na koncu pa pristali na Zadnjem Voglu. Razmere so prima pomladanske, tudi novi sneg (od ponedeljka) je večinoma že lepo predelan, kjer pa ni, pa seveda bremza. Cesta do Blata je lepo
Na vršni glavi Prestreljenika je še dovolj snega, da se linijo spusta lahko izbira. Razmere ob/po 11h ravno pravšnje, smučišče je bilo še trdo.
V času velikih, včasih neverjetnih kontrastov smo stavili na senčno strmino, visoko, a ne izpostavljeno vetru. ŠPŠ nad Špranjo se je zdela kot nalašč, še posebej meni, ker sem jo lani že naskočil iz Zajzere, končal pa na Šitni glavi s popolnoma premočenimi pancarji, a o tem mogoče kdaj drugič.... V
Pred tednom sva z Mitjo s "prve roke" ugotovila prevoznost ceste v dolino Gößgraben nad dolino Malte in nama včeraj zato ni bilo posebno težko izbrati turo. Izredna vremenska napoved je kar vlekla v visoke hribe in ja, območje okrog Hochalmspitze je še zelo lepo zasneženo in s svojimi pobočji izredn
Na smučke stopiš 2 min od avta in potem je po gozdni cesti vseskozi zvezno. Pri vzponu nas je dajala vročina, a pri spustu smo bili nagrajeni s krasnim srencem, po katerem smo bili lahkotno in zelo hitro nazaj pri avtu.
S Stenarja sem odvijugal še preden so nanj navalile množice in jo čez Kriške pode pobrisal proti Pihavcu. JV pobočje Pihavca je z vrha izgledalo dovolj dobro zalito in dejansko sem brez pretiranega raziskovanja našel vse prehode na Luknjo. 1300 višincev kvalitetne smuke s (še vedno) puhastim zaključ
Resda se že na kameri vidi, da je snega v dolini zelo malo, a vseeno sem zgoraj računal na dobre razmere. Ob 8h na parkirišču -2°C, v zatrepu gotovo še kakšno stopinjo manj. Sicer pa nikjer nikogar. Sneg se začne šele kakšnih 200m pod Žrelom, da se komaj splača tam sestopati za tisto malo spusta. Žr
S Klemnom ob 7ih odcuckava po cesti proti Zacchiju. Cesta je še pod snegom in ledom. Le na parih mestih jo je pomlad že zdelala. Plan je bil grapa pod Malim Koritniškim Mangartom. Mislim, da se ne motim, da gre za grapo ob Gamsovem robu. Med vzponom nama pogled večkrat uide v flanko, ki se med Plazj
Ko smo pri Gilbertiju natikali pse, smo pričakovali vse vrste snega od ledenega, srenca, skorje pa do gnilca. Nismo pa si mislili, da bomo imeli v osojah suh sneg (uležan pršič). Čim se je pobočje sicer malo nagnilo proti soncu, je sneg postal južen, kar je povzročalo tvorjenje cokel na psih. Nekaj
Prekrasno jutro me zvabi na Križ. Cesta v Vrata je prevozna. Od Turkovga rovta so ledene kolesnice, vendar gre brez problema. Na parkirišču je že kar konkretno število avtomobilov. Sneg se začne na višini 1350 m, do tja je treba smuči pač nosit. Še najbolje pa jih je nesti do vrha strmega žleba. Od
Avto, taksi, vlak, bus, vlak, vlak, taksi, avto. Vmes pa veliiiiko višinskih metrov smučanja navzdol in tudi vzpenjanja navzgor. V dolgem dnevu smo presmučali tri avstrijske velikane in vmes spridom izkoriščali javna prevozna sredstva. Zadnji vlak pa smo ujeli za rep. Med smučanjem s Scharecka se je