Prvih 300 m od parkiršča je treba peš, nato je ves čas sneg oz. led na cesti. Smučarske razmere so bile srednje dobre. Prehod iz grebena v izstopno grapo je skorajda kopen (nek Avstrijec ga je vseeno presmučal tako ,da je zapeljal skozi ruševje). Nato je prvih 50 višincev ledeno, nižje pa je vse bo
Danes pa ena krajša. Po sredinem deseturnem mazohizmu za Cmirom se mož počuti nekoliko razmontiranega in za naslednji dan načrtuje zaslužen počitek. A iz te moke ni kruha, kajti soprogo baš naslednji dan pod navdihujočim vplivom prebujajoče se sončne in tople pomladi zamikajo zvončki in trobentice,
Danes pa ena krajša. Po sredinem deseturnem mazohizmu za Cmirom se mož počuti nekoliko razmontiranega in za naslednji dan načrtuje zaslužen počitek. A iz te moke ni kruha, kajti soprogo baš naslednji dan pod navdihujočim vplivom prebujajoče se sončne in tople pomladi zamikajo zvončki in trobentice,
S spustom sva z vrha začela okoli 11:30, snega dovolj, razmere v smeri zelo dobre, če bi bila uro bolj zgodnja, bi bilo še boljše. Pod smerjo tudi dobre razmere, ogromni plazovini nad gozdom sva se umaknila na levi strani (gledano od zgoraj). Cesta od planine Krni dol do Neveje je še skoraj v celot
Za letošnje zimske počitnice smo se odpravili v Kazahstan, kjer imajo poleg neskončnih step, nafte in konjev tudi Nebeške gore – Tien shan. Podnebje je izrazito celinsko z zelo mrzlimi in suhimi zimami, posebno na tej severni strani gorovja. S tega vidika ne ravno posrečena smučarska destinacija, če
Andraž je rekel, greva v Nemško v Dolgem hrbtu, češ da se za smučanje v Chamu potrenira manevre. In tako sva res šla. No, napadla sva Kratko Nemško smer nad Češko kočo v slabo smučljivih razmerah, kaj smučljivih?!, še plezalno slabih razmerah. Smer poznam, saj sem jo precej nazaj preplezal večkrat,
Ko sem bil nazadnje v teh koncih, nas je v Dolu pod plazmi nekako z besedami z naslova "pozdravil" lokalec in dal s tem kar jasno vedeti, kaj si misli o srečanju. Danes nas je 100vm višje podobno pozdravil ta drug, divji petelin torej, ne sicer z besedami, je dal pa prav tako jasno vedeti, kaj si mi
S Herbijem, italjanskim smučarskim kolegom sva v ponedeljek opravila s prečenjem osmih vrhov od Niseko do japonskega morja, natančneje Iwaonupuri - 1116m, Nitonupuri - 1080m, Chisenupuri - 1134m, Shakunagedake - 1074m, Shirakabayama - 952m, Zemmekunnedake - 980m, Mekunnai - 1220m in Raiden - 1211. S
27.2. Naši so se še doma pakiral ko sem že prvič iskal po gozdu nad Konjščico mežikanje Drzanje in kmalu nošenje smučk do Jezerc. Pod zasrenjenim Studorskim nekaj piruet s "tekaškimi" smučkami odloči da gremo kar z "prekratkimi" derezami na Ablanco. Še nisem bil mežikanje Lepo kompaktno in uhojeno.
Vrh Brda je žal smučarsko zelo ušivo zalit, zato sva pod vršno strmino razočarano zamenjala cilj in nadaljevala do vstopa Pipanove lojtre. Tudi ob/po 13h je bil sneg pomladansko ravno prav odjenjan in krasno smučljiv vse do Pecola, žal pa je treba vseskozi paziti na smučarske mine. Cesta tudi ni ve
Vas zanima, kako je za Cmirom? Lepo, predvsem pa dooooolgo. Čeprav je izbira smukoture po metodi copy paste najlažja, sem se tokrat odločil, da ne bom ponavljal, kar turnosmučarski sotrudniki zapišejo na medmrežju. In porodila se je nekoliko nenavadna zamisel o smuki za Cmirom. To turo se običajno o
Porezen iz Davče. Z izjemo prestopa čez potok se pripelje na smučeh do avta. Snega je še ravno dovolj, da še ne škrta pod smučmi. Snega pa gnil.
Med vožnjo po gozdni cesti, že nad Avso, med telohom in zvončki in pri temperaturi 15°+, ko o kakem snegu daleč naokoli ni bilo ne duha ne sluha, je mlajši del odprave izrazil resni skepso o tem, da bomo danes sneg sploh videli, kaj šele, da bo kdo smučal. Starejši del je ohranjal zmerni optimizem,
Začel sem okrog osmih pri rampi pod skakalnicami. Pot do Doma v Tamarju je seveda zratrakirana in niti ni bila preveč trda. Od doma je prijetno dišala in vabila nekakšna enolončnica, a kaj, ko je bilo treba naprej. Pot naprej po gozdu za kočo je bila lepo uhojena in zglajena od smučanja, tako da sem
Na Vršiču vrvež,kot v otroškem vrtcu,saj "pogumni "starši peljejo osnovnošolsko mladino na Malo Mojstrovko.Sneg je še navkljub visoki temperaturi trd.Izognem se tem neumnostim in z Petrom greva v samoto Šitne glave.Sonce počasi mehča podlago in ko okoli pol enajstih prideva na najvišjo točko najine
... je najino izhodišče. Preko Žlebu na Vrtačo po desnem Y (Desna grapa). Marko je odsmučal po pristopni smeri, Manjca je odsmučala normalni Y (Osrednja grapa). Povsod je odokativno 20 m abruč sekcije, ker je ali ozko in razbito (Osrednja grapa) ali pa požlejeno in se je bilo potrebno pregoljufati o
Avto pustiva pri kamnitem križu, 6km po odcepu v desno za Rabeljskim jezerom proti Nevejskem sedlu. Tam je prostora za recimo 6 avtomobilov, sto metrov nazaj še za 5. Do Viške planine vodi stara cesta. Ugodno za hojo. Nad Viško planino v žleb. Nekje na polovici bi bilo bolje, če bi zavila desno in n
Po zares zalostni izkusnji pod Velikim vrhom kar se tice snega in razmer, sem vcer upal, da bo vsaj za odtenek bolje in bom cas ter bencin vsaj koristno izkoristil. Na Vrsic sem prisel po faksu, s hojo sem startal okrog pol2. Plazovine so nad prelazom kar siroke, vendar sredi dneva ne predatavljajo
Primož si zaželi Špika, Klemen nima nič proti, sam sem pa tudi za. Pa smo šli. Nekaj čez sedem od mostu čez Pišnico oddrsamo po zglajeni poti v smeri Krnice. Ignoriramo letno pot in se začnemo vzpenjati nekeliko bolj desno (stran od Kačjega grabna v smeri Lipnega grabna). Sprva še na cuckih, vendar
Na koncu ceste nad gostilno Camoscio je vse skupaj izgledalo precej klavrno. A nas smučarka, ki je ta dan že opravila svoje, opogumi, da je snega (še) dovolj in na koncu smo res vsi prismučali z vrha do avta, eni z snemanjem za 20m, drugi pa niti to ne. Štart ob 12h se je izkazal kot optimalna časov