Akcija je uspela………se vidi, da berete pošto. Če ne bi bilo sodobnega “lautšpreherja” bi moral skrbnik cimra in njegovi najbližji delati sami…..Tako pa nas je navrelo toliko, da je učiteljica organizirala še otroški vrtec. Če pozimi ne boste fejst kurili se dobimo
Najvrjetneje, si v teh vročih dneh vsi želimo vsaj malo ohladitve. Obstaja več različnih načinov, kako to storimo, vendar moj osebni, najljubši, pa vodi tja v gorski svet, med hladno apnenčasto skalo, natančneje v tem primeru v ostenje Male Raduhe. V Nedeljo, sma se podala v smer ZZ. Pod smerjo pa s
Z Marto sva se domenili, da greva v soboto plezat smeri v Begunjščici. Zakaj pa ne? In sva šli… Sem pa sobotno jutro začela s hitrim tečajem nemščine, ko sem cariniku na mejnem prehodu morala razložiti, kam grem. Nekako sem spacala skupaj tisti »nur Tranzit« in carinik me je prav tako rahlo nasmejan
V nedeljo, 13.6. smo se tečajniki ponovno zbrali v Kotu nad Prevaljami. Moram povedati, da smo zelo veseli, da bo šola izpeljana do konca, saj smo si to res želeli. Znanje je zelo pomembno pri kvaliteti vzpona, predvsem zaradi večje varnosti. Seveda, pa moramo gore tudi dojemati z veliko mero spošto
Povratki z vseh počitnic so težki – v glavi brni, v trebuhu ščemi, čas prehitro teče…najtežje pa se je vrniti iz Paklenice. Šli smo za štiri dni, pa se vseeno počutimo kot Odiseji. Brezčasnost, ki se te tam poloti. Vonj borovčkov, morske pene in rožmarina. Veter, ki zapiha skozi kanjon,
Včeraj smo pridno trenirali…. nekateri so pred plezanjem še pridno kolesarili… Nabralo se nas je kar dvanajst. Na štoru, levo od Alenčice visi pozabljana jopa sive barve, majica s kapuco ali kkrkoli se že imenuje. Ne zgleda slabo. Trenirajte, vročina prihaja in dolge stene bodo kmalu kop
Po dolgem času zopet v Paklenici in Omišu! Poleg frikanja, kolesarjenja, pohodov, feratanja, rib in žlahtne kapljice smo nekateri malo pokukal tudi v velike stene. Z Ikijem sva se podala v steno Aniča kuka v Pakli in z moškim delom družine Flis sem šel v steno Stomice nad Omišem. Jaka, ki šteje rosn
Ta vikend smo res ˝ferajanovci˝ okupirali ne samo kamp Tura v Vipavi ampak tudi stene Gradiške ture. Čudovito sobotno vreme je kar klicalo, da čim prej napakiramo robo v nahrbtnike in kot martinčki zbežimo v stene. Smer Veseli Matiček smo odlezli v navezah Andrej-Nataša-Brigita, Vinko-Olga in Franc-
Alininemu navdušujočemu zapisu ni kaj za dodati, razen, da jo pohvalim za zagnanost in hitro poročanje o plezalnih in drugih doživetjih, ki nadgradijo plezanje. Ta vikend smo Korošci res zavzeli vipavske stene. Sobotna ekipa je uživala v Veselem Matičku, Skritem razu in smereh nad Sv. Nikolajem. Špi
Tako spontanega vikenda pa že dolgo ne! in predvsem poučnega. Zgodba se je pričela pisati, ko sma se z Petro dobile v Mežici. Pot naju je vodila v Klemenčo peč. Med vožnjo pa Petra meni “veš kaj sem ražmišlava, da bi mdve kr v Vipavo zavile po zaklučeni plezariji”. Seveda sem bila takoj
“Kotovo sedlo spada med klasične turne smuke v Sloveniji. Včasih, ko je bila cesta do Doma v Tamarju še odprta se je nanj povzpelo kar nekaj turnih smučarjev dnevno. Ob zaprtju ceste se je obisk Kotovega sedla drastično zmanjšal in se pogosto zgodi, da tekom ture naprej od doma ne srečate drug
Cev kedn sm gledo Peco skoz rešpetin z domačega okna, a ni bvo pravega cajta ne vole za sprajt se grta. A špure po žlihih so me vsak dan bolj rajcale, zato je bvo treba v soboto jt.Z Brančnom štartama na Rišpergu, kjer je še sneg, a se zgora v leso hitro era. Škije so […]
V nedeljo 13 Aprila smo se odpravili v Nemško pod Ojstrico. S to smerjo sma imeli neporavnane račune saj sem se letos morala že dvakrat obrniti zaradi ZELO neugodnih razmer. Vedno bol začenjam vrjeti v pregovor v tretjo gre rado, saj je skoraj vedno tako! Ta je res tista taprava, saj je dostop kar r
Nekoliko pod vplivom spominov izpred skoraj že 10 let, ko sem psiho dala na povodec in šla na ‘trening’ na Jezersko, sem se z Marinko, Gregorjem in Dašo (kljub birokratskim in drugim oviram, ki smo jih z upoštevanjem vseh navodil NIJZ in bibibiiiip odpravili) 10. aprila znašla pod Terano
Kako je prišlo do tega, da sva z Marinko taintadan kljub temintem oviram pristali na Grohatu, bo ostalo zapisano med vrsticami v dnevniku naše alpinistične sobe. Kako sva prišli gor, se vidi na fotkah. Skratka – tointo soboto gor z dilami in robo za dva dni – z dovolj hrane in pijače v r
Spet se je nabralo nekaj materiala za objavo. Od vzpona po veternih je sicer minilo že En teden in dva dni, ampak vseeno. V soboto sma se z Nejcem podala v veterne police, lepa, direktna smer. Ne preveč težka, saj je spoden skok v celoti zalit. Zaradi tega sva jo skoraj v celoti preplezala nenavezan
Veliki ponedeljek je verjetno edini ponedeljek v letu, ki se ne vleče ko kurje črevo. In če je vreme ta pravo, ga je treba izkoristit in nekam jt.Na Olševi sem imel letos zamerkan še obmejni žlih in sm šov pogledat v tste konce, prej da čisto poramam škije v kot. Od konca vlake se ne […]
Vigredna smer V/III-IVPrva plezala 2.4.1978 Stanko Mihev in Franc Pušnik31.3.2021 plezala Stanko in Davo Mihev Vigred -i ž (ȋ) nar. koroško pomlad Trenutni časi bodo verjetno precej na debelo zapisani v zgodovini, tudi zato se mi je porodila ideja o zamenjavi in ohranitvi vpisne
Kok rad mam take petke, ko na gori ne srečaš žive duše.Pri odcepu nad Pečnikom me je na tabli čaku maček, ki sm ga zgubu v nedelo. Hvala Edi, poračunama, ko se srečama! Cesta naprej je bva zjutra tk ledena, da brez ketn ne bi prlezo davč, švo je pa do višine Govševe planine. S […]