V zadnjem mesecu sem prehodil kar nekaj meni še nepoznanih poti na Solčavskem – in pri tem vedno zelo užival. Tokrat smo šli z Marušo, Slavi in Džanijem iskat lepše vreme na ono stran, kjer smo našli prav lepo turo na varnem pred dežjem. Mimo koče na Klemenči jami in pod mogočno severno steno
6. dan: Kašgar – Subashi Odhod je bil predviden šele dopoldne, nas pa je vodič vrgel iz postelje ob 6:30 in nas nagnal na avtobus. Menda naj bi bil nek kitajski praznik in bodo vse ceste po mestu zaprte… Od Kašgarja se proti jugu vije t.i. Karakorumska avtocesta, ki povezuje Kitajsko in Pakistan. Zn
4. dan: Taš rabat – Kašgar Sinkiang na severozahodu Kitajske je največja in hkrati najredkeje poseljena kitajska pokrajina. V zgodovini daleč od takratnega kitajskega Osrednjega kraljestva, je bila pokrajina poseljena z različnimi nomadskimi ljudstvi mongolskega in kavkazijskega porekla. V 10. stole
1. dan: Biškek – Ala Arča Pot na Kitajsko nas je vodila preko Kirgizije, saj je letalska povezava neprimerno bolj ugodna kot let preko Pekinga v Kašgar. Tako smo zvečer poleteli iz Ljubljane do Istanbula in naslednji dan zjutraj že pristali v glavnem mestu Kirgizistana. Skorajda mimogrede v drugi sv
Tam nekje v osrčju Centralne Azije leži gora, tako visoka, da so jo domačini poimenovali »Oče ledenih gorá«, ali Mustagh Ata. Nad pusto in negostoljubno pokrajino se kot osamelec dviga 7509 metrov visoko – več kot tri in pol kilometre nad okoliško planoto, da je prav neverjetno, kako je iz zemlje zr
Robanov kot je malce zakoten in precej idiličen kotiček. Večkrat sem ga že gledal od zgoraj, še nikoli pa nisem bil tam. Po včerajšnji vroči turi sem se zato odločil za obisk te doline, kjer sem si pod mogočnimi stenami obetal nekaj več sence – in seveda spoznavanje novih krajev. Za prvi vtis
Letos se nekam neobičajno pogosto potepam nad Vrati. Pa kljub temu ugotavljam, da sem bil na Kukovi špici nazadnje marca 2012 – torej ne bo nič narobe, če jo ponovno obiščem. Poleg tega se mi je prav tako po več letih spet pridružila Kristina. Pa nisva bila nič nostalgična, rajši sva uživala l
Na praznični torek sem se spet potepal po zahodnih Karavankah. Ker nisem šel spat s kurami, sem tudi zjutraj ignoriral petelina, zato sem potreboval nenaporno in hladno turo – pa sem se spomnil na dolino potoka Hladnika. Tam sem spet prehodil še en delček labirinta lovskih poti, ki so udobno s
Tole je bila zares čudovita tura v enem najbolj samotnih in odmaknjenih kotičkov Kamniških Alp. Dolg in razgiban greben ponuja marsikaj: od prijetnih gozdov, slabo uhojenih stezic, redko obiskanih vrhov do zahtevnega iskanja prehodov v skalah in ruševju, izpostavljenega plezanja in, seveda, širnih r
Spet v Vratih na še eni izredno lepi turi! Hkrati pa tudi eni bolj mrzlih tur po dolgem času! Celo sam si težko predstavljam, da sem še zjutraj šklepetal z zobmi, ko se popoldne nažiram s sladoledom v dolini… V soboto sem se šele pozno popoldne pripeljal v Vrata in se v prijetni senci povzpel
Danes na še eni lepi in samotni turi v martuljškem kraljestvu. Slapovi, idiličen gozd, senca in hlad, nekaj iskanja poti, ruševnat greben, sončni razgledi, udoben sestop in ledena osvežitev. Skratka, ponovno se je izkazalo, da ne rabiš visokih in eminentnih ciljev za lepo doživetje. Ravno ugotavljam
Včeraj smo šli z Marušo in Nežico na eno krasno turo nad Remšendolom. Že spet so minila skoraj tri leta preden sem se vrnil v to pozabljeno dolino, ki je pravi skriti biser tik za mejo. Navsezgodaj smo začeli, kratek čas po dolini, nato pa po prijetni poti skozi strm gozd do idilične jase pod …
V nedeljo sem ponovil prečenje tega strmega in rušnatega grebena. Krušljivo, zaraščeno, a očitno mi je bilo vseeno dovolj všeč, da sem se spet vrnil… Kakšnih sprememb ni; v gozdu je še vedno veliko podrtega drevja, da je treba poiskati nadaljevanje stezice do Škrbinjeka. Potem pa po grebenu če
Končno je prišla na vrsto tudi tale tura! Seveda pa je to le en od mnogih grebenov na Kočno, ki me še čakajo… Sicer sem tudi prejšnja dva vikenda prav uspešno izkoristil in opravil nekaj lepih tur, a zaradi muhastega vremena so bile to že preverjene lokacije, ki sem jih izbral po trenutnem nav
Tradicionalni prvomajski izlet na morje – s smučmi! Po lanskem navdušenju nad Islandijo smo se že med potjo domov dogovorili za obisk Norveške med letošnjimi prazniki. Cilj je bil gorati polotok Lyngen na severu Norveške, nedaleč od mesta Tromsø. Bivali smo na okoli 69°53′ severno, torej že da
Tako kot je za Triglavsko severno steno dovolj napisati le Stena, tako se tudi za Slovensko smer razume o čem je govora. Ta večna klasika je bila tudi pri meni že dolgo na seznamu želja, a nekako nikoli nismo ujeli … Nadaljujte z branjem→
Še vedno na lovu za snegom, ta vikend v Visokih Turah. Z Maretom sva razmišljala, da bo tudi tam relativno malo snega, bo pa vsaj tura daljša (in, očitno, bolj visoka), kar pomeni tudi več smučanja. Vzpon na Hochalmspitze velja … Nadaljujte z branjem→
Na lovu za snegom sva šla z Urbanom na obisk k medvedom (v Bärental). Medvedov sicer nisva srečala, a glede na pomladne razmere gotovo ne spijo več… Če so še prejšnjo nedeljo prismučali do avta, so visoke temperature in majhna … Nadaljujte z branjem→
Po lanskem obisku Mestie v pokrajini Svaneti sem rekel, da se v Gruzijo gotovo še vrnem. In ker nisem skoparil s hvalo, se je letos hitro prijavilo še šest interesentov, ne da bi sploh koga vprašal, kaj šele silil. Dolgčas … Nadaljujte z branjem→
Ta vikend smo imeli občni zbor društva, letos zopet v Koči na gozdu. Jaz sem prišel šele v soboto popoldne na večerni program, v nedeljo pa – kam drugam – na Mojstrovke. Če je bil občni zbor letos slabše obiskan, … Nadaljujte z branjem→