V petek sva s Tadejem preizkusila novosti na Begunjščici, zato je bil čas za eno tapravo. Januarja so se Avstrijci pritoževali nad obilico snega, danes pa se mi, ker imajo vse postelje zasedene. Namestitev smo našli samo v Raurisu, zato je logično sledila hišna tura v področju Goldberggruppe. Po na
Po idilični soboti smo zamenjali dolino z prvoplaniranim Hüttschlagom, kjer naj bi bila snežna odeja debela med 100-260cm. Res ga je več, a ker je zapihal močan jugozahodnik je prinesel oblake in otoplitev. Zopet smo izbrali severni spust. Nad gozdno mejo se menjujejo različne oblike vetrne klože, v
Sneg se začne takoj za Trilobitom in se do tja da normalno tudi prismučati. V obe smeri sva ubrala varianto čez Stamare, saj najbrž rušje v zgornjem delu Medjega Dola še ni v celoti zalito. Razen nekaj gamsov na celi turi nisva srečala nikogar, niti ni bilo sledu morebitnih predhodnikov. Pri prečenj
Zadnja leta sva očitno naredila preveč reklame za Ojstrnik, zvožen je bil podolgem in počez ... Cesta do bajte Defarr je zratrakirana in lepo zalita, pristopna smučina čez SZ pobočje je odsekoma malo čudno potegnjena, po malem je naletaval sneg, dežja še ni bilo, veter je bil zoprn, megla pa zgoraj
Za slabe vremenske razmere, kot so bile danes verjetno ena najbolj primernih tur. To so vedeli mnogi. Zato je bila gor in tudi dolg grede kar gneča na gori. Zaradi megle je bila v vršnem delu orientacija zelo težavna. Zato smo se držali skupaj. Sam sneg pa sploh ni bil tako slab za smučanje. Seveda
Danes je bila v gorah spet zima. Z Draganom sva se odločila za temu primeren cilj, Veliki Draški. Zgodnje vstajanje, saj je bil napovedan dež. Dostop je bil lep, toda kmalu naju je dobila megla in na zgornji piramidi Draškega tudi precej vetra. Bilo je precej napihanega snega in sem in tja tudi kaka
Ob časovnih omejitvah še hudič muhe žre, turni smučar pa se odpravi na Viševnik. Vrh, ki mu vsaj nekateri zagotovo delamo precej krivice, nanj se odpraviš običajno pač takrat, ko za drugam ni in tako nekako ne more kotirat ravno med najlepšimi gorniškimi spomini. Posledično od njega tudi ne pričakuj
Po tednu smučanja ob žičnicah sva si zaželela še malo turne smuke. Prav tako se nama je zdelo škoda porabiti dan povratka iz Francije izključno za vožnjo. Malo sva pobrskala po spletu in kot primerna tura se je zdel Rocher de la Garde iz vasi Chateau Beaulard. Na izhodu iz tunela Frejus sva zavila n
Smuka s Krna kr všečna. Z vrha smučal ob 13ih. Kljub temu na vrhu še zmeraj trdo, tudi ledeno, malo napihano in malo klozasto, skratka vsega malo. Potem pa kmalu pod zavetiščem prehod v skoraj pomladanske razmere.Srednji del (kjer se plošča malo prelomi v spodnji del) smucali kar nekje po sredini pl
Imeli smo kar nekaj ciljev v zahodnih Julijcih, a na koncu je prevladala ideja, da gremo pogledat severno grapo Vevnice. Grapo sem plezal pred leti, smučal še nikoli, zato je bila ideja še toliko bolj privlačna. Imel pa sem skromen pomlisek, da bo ključni skok sila težko narejen glede na majhne koli
V vršnem delu smeri snežna odeja ni tako dobro predelana, kot sva upala - tako da je od sonca mokra plast plazila pri smučanju. Z uvodnim zavojem/prečenjem sva tako spucala vsak odsek posebej, potem je šlo pa kar dobro. Nižje, ko strmina popusti, je šlo že prav uživaško. Iztek v levo sva vdela nekje
Cesta za normalne avtomobile prevozna le do razcepa Voje/Blato. Od tam naprej, višji avtomobili še 1 km, dobri terenci pa do razcepa Blato/Vogar. Preko planine Jezero do Dednega polja je bila špura narejena, od tam naprej gremo po svoje. Mimo Kovačičove glave v dolino za Kopico. Iz Tičaric, Kopice,
V pričakovanju množičnega navala na Pokljuko na praznični dan sem se v iskanju miru odločil za Debeli vrh in s tega vidika zadel. S smučarskega žal manj. Na zgornjih odprtih pobočjih je kraljevala neugodna skorja, ki je skoraj popolnoma onemogočala zavoje (spustil sem se na zahod), nižje, pod gozdno
Od Robleka nad Kokro proti prehodu Lojtra. Čez slednjega brez cepina in derez ne bi šlo. Čez Dolgo njivo mimo lovske koče proti vrhu. Razmere za vzpon sijajne. Čez valovit svet brez težav na vrh Kalškega Grebena. Kar nekaj smučarjev se je že spuščalo po svojih smereh. Spust uživaško zavijanje po odj
Z Rudnega polja smo šli čez Kačji rob na Srenjski preval.Smučanje s Srenca je bilo v difuzi od smuke samo muka. Z Jezerc do vrha je bila lepa smučina in tudi vreme se je razjasnilo. Razmere za smučanje z vrha so bile dobre,nižje je bilo nekaj skorje,proti Konjščici pa bob proga med rušjem. Po
Po koncu gozda v Tamarju so ogromne plazovine, ki jih je treba prečit (kar 10 min hoje!). Nazaj grede se jim na srečo, da izogniti v vožnjo po desni (JV) strani. Do vstopa v ozebnik skorja, napihan sneg. Razmere v samem ozebnik za iti peš (cepin + dereze) pa so super. Sneg v vršnem delu ozebnika je
Avto smo pustili pri Ranču pri Rožletu. Od tu naprej cesta ni splužena. Mimo propadle kmetije Menten potem čez senožeta. Najprej preveč desno v gozd, potem smo se vrnili na pravo pot. Do ograje pred Jeseniško planino po cesti. Tam pa smo namesto naravnost (puščica, markacija) zavili desno. Kar nekaj
Zaradi pozne ure sem izbral bližnji cilj. Parkiral sem pred zapornico na Pl. Jezerce (2 EUR!). Snega je od avta naprej vseskozi dovolj. Prva ura ture je zelo ugodna za pešce, saj je lepo shojeno in mehko; turno pa je bolj patnja, saj nimaš druge možnosti kot hoditi točno po njihovi špuri. Nad Pl. Ko
Meni osebno od nekdaj najlepši nad Pokljuko. Mir in tišina sta tu praviloma zagotovljena. Le pol streljaja od Viševnika in še manj od Mrežc, pa od Krucmanovih kont do vrha ni bilo opaziti sledi človeka. Temperature junijske. Sneg posledično južen, a lepo vozen, nekaj malega skorje zgolj tik pod vrho
Na dela prost petek sem si za destinacijo izbral Krnico, ne ravno težko, a vseeno precej pestro turo. Še posebno slednje se je izkazalo za zelo resnično. V zgornjem delu Krnice je bila snežna podlaga bolj klavrna, večinoma kloža z nekaj pasovi delno predelanega pršiča. Poleg tega popoldanska svetlob