Tura na Kredarico je dovolj kratka, da res ni nobene potrebe po zgodnji uri. Vendar smo vseeno šli na pot zgodaj, ker smo pričakovali težave s pomanjkanjem parkirnih prostorov. In res je bilo že ob 7. uri zjutraj v Kurji vasi vse polno. S pomočjo 4×4 vozila se da pripeljati do Kovinarske koče.
Začeli smo pri kmetiji Zakamnik v Plavškem Rovtu, do koder je splužena cesta. Le ta je sicer posuta, a je vseeno mestoma ledena. Nato smo sledili špuri do Hruške planine. Tu pa smo nadaljevali po “levi varianti” do Hruškega vrha. Z vrha smo odsmučali na Avstrijsko stran do koče Rosenkoge
Ker po novem plužijo cesto do Križovcev, nimam pa terenskega vozila, sem se odločil, da dostopimo do tja kar na smučeh prek Španovega vrha. Sam vzpon po smučišču je lep in razgleden. Za tem je sledil kratek spust in prečenje planine z lovsko kočo. Od koče dalje sem sledil slemenu čez Črni vrh. Nekaj
Od Pristave sva se za avtom zapeljala do Križovca: cesta je ledena, s kolesnicami. Na dveh mestih pa jo seka nevaren jarek, ki ga je v snegu izdolbla voda. Vseeno sva nekako prilezla gor brez uporabe snežnih verig. Nato sva nadaljevala na smučeh. Sneg je bil že zjutraj gnil in južen, saj je bilo pre
V nedeljo sem se udeležil svoje prve turno-smučarske tekme. In sicer tekme v vzponu od Ljubelja do Koče na Zelenici, ki je štela za slovenski pokal v turnem smučanju. Hkrati je bila to moja prva tekma po več kot dveh letih. Na tekmo se nisem pripravljal. Res pa je, da neko osnovno formo ves čas [
Leto 2021 si bom zapolnil po tem, da sem zelo veliko časa preživel v hribih. Od tega sem največ časa turno smučal: in sicer 104-krat. Brez smuč (gorništvo) sem šel v hribe 76-krat. Poleg tega sem v hribe tekel 28-krat. S kolesom sem bil v hribih 11-krat. Torej to znese 215 dni hribov. Skupno z [R
Zaradi odjuge preteklega tedna smo se najbrž vsi spraševali kje iskati dobre razmere za turno smuko. Odločil sem se za Vogel. In ker sem bil pozen (9:30) sem dobil predzadnje uradno parkirno mesto v Ukancu. Nazaj grede sem sicer ugotovil, da so danes občinski redarji zamižali na obe očesi, saj so bi
Ptičji vrh (1550 m) je manjši vrh v grebenu Karavank med Golico in Struško. Zaradi majhne naklonine in lahkega dostopa (večinoma se hodi po zasneženi cesti) je zelo primerna tura za začetnike turne smučarje. Vrh pa obiskujejo tudi bolj izkušeni smučarji zaradi bližine smučarsko bolj zanimive Korenšč
Parkirala sva v vasi Srednji vrh in šla najprej 10 min peš po kopni cesti do Jureža (tu je sicer parking samo za 4 avtomobile). Nato sva brez posebnosti sledila utrjeni gazi do vrha Vošce. Vreme je bilo čudovito in presenetljivo skorajda brez vetra. Odsmučala sva po prti pristopa. Sneg je bil zelo d
Včeraj sem smučal z vrha Viševnika (zgornja flanka odlična, greben kložast). Danes pa smo s kolegi zgazili na Debeli vrh. Z vrha smo odsmučali v konto pod Mrežcami. Ves čas do ceste smo uživali v pršiču. Zato smo se odločili še za vzpon na Mrežce. Žal pa je meni popustilo lepilo na psih in sem [R
Na Tenerife sva letela z letališča v Trevisu. Med 4 ure in 15 min trajajočim letom sva imela čudovit razgled na zasnežene Alpe: med drugim lepo se je videlo Mont Blanc in Monte Roso. Ker sva oba (trikrat) cepljenja, z izjemo duhamornega izpolnjevanja obrazcev za vstop v Italijo in nato Španijo, nisv
Spet turno na Obertauern, ker drugod v bližini snega. V primerjavi z zadnjim obiskom (v soboto) je snega precej manj: izven smučarskih prog je pobralo že večino snega. Poleg tega je bilo vreme poletno toplo in brez vetra. Posledično so bile snežne razmere bolj podobne pomladanskim, kot zimskim. Najp
Že dolgo se ni sezona turnega smučanja začela tako pozno. Vendar sem samo zelo vesel, da se končno je. S turo sva začela pri jezeru Hundfelsee nad prelazom Oberatauern. Po progi smučišča sva se povzpela do vrha vlečnice Seekarspitzbahn. Na progi je bilo precej snega, saj trenutno poteka intenzivno u
Pokljuški venec gora vedno rad obiščem. Letos pozimi sem ga presmučal po dolgem in počez. Tokrat pa sva s Petro šla uživat v te gore v čudoviti jesenski preobleki. Z Rudnega polja sva se najprej vzpela do Blejske koče na planini Lipanca. Gre za najbrž eno manj obiskanih poti proti Lipanci. Sledil je
Z Drage sem se najprej povzpel na Poljško planino. Nato sem se spustil do Tinčkove koče v Završnici. Po neoznačeni poti skozi Zagon sem se povzpel na sedlo Šijo. Nato pa sem po melišču odtekel gor in dol na Stol. Sledil je vzpon na Vrtačo in spust na Zelenico. Z Zelenice sem nadaljeval po markirani
Zaradi oderuških parkirnin zadnja leta zelo nerad hodim v Bohinjske hribe. Tokrat pa sem (z odporom) požrl slino in Bohinjskemu redarskemu lobiju prispeval 12 € za cestnino na planino Blato. Kljub (pre)dragi cestnini, je bilo že ob osmih zjutraj parkirišče skorajda povsem polno; in to predvsem s str
Še tretji vikend zapored, preživet, v Visokih Turah. V soboto sva se namenila na Säuleck (3086 m), ki ima zaradi lahkega dostopa vzdevek “Damski tritisočak”. Iz vidika napornosti pa tura sploh ni tako lahka, saj je potrebno premagati skorajda 1700 m višinske razlike, kar je precej več ko
V Heiligenblut sva šla že v petek po službi in prespala v tamkajšnjem hostlu (priporočam). Na ta način sva se spočila in imela naslednji dan precej lažji in predvsem lepši začetek dneva. Sobotni cilj je bil vzpon na Hoher Sonnblick (3106 m). Parkirala sva pri koči na planini Alter Pöcher (1809 m). Z
Končno spet za vikend “na lepše” v Avstrijo v hribe. V soboto sva si za cilj izbrala Gmeineck, 2592 m visoko goro na jugovzhodnem delu pogorja Ankogelgruppe, ki sem jo pozimi že smučal. Gore v poletno-jesenski preobleki, pa še nisem obiskal. Za izhodišče sva izbrala vas Neushitz (1150 m)
Jerebica (Cima di Lago) je 2126 m visoka gora v Zahodnih Julijcih, ki je znana predvsem po čudovitem razgledu na Rabeljsko jezero. Izhodišče je isto, kot za Bele vode (2 km naprej od konca Rabeljskega jezera). V prvi uri hoje se pot vzpenja skozi vse redkejši gozd do Jezerskega sedla, kjer se nam pr