Poletja se je začela in tudi dolgo pričakovan drugi del dopusta, ki ga bomo standardno preživeli v za nas že lahko rečemo bazi v Moravskih toplicah. A o tem, ko bo.Redko kdaj kaj napišem o svoji službi in o vsem kar lahko človek doživi, ko opravlja tako delo, kot ga jaz, saj zna delo policista biti
je tale nova Smrtonosna belina. Pa ne toliko po vsebini, kar ne pomeni, da knjiga in dobra, še zdaleč ne, teža se bolj nanaša na knjigo samo, ki ji z dobrimi 500 stranmi v trdi vezavi kar pravi zalogaj za držanje, še posebej pred spanjem v pojstli bi lahko bila nevarna.Torej težko pričakovan tretji
te zadnje dni. Male sem brskal po preteklosti tu na blogu, predvsem o tisti športni preteklosti. Kar ne morem verjet vsem tem dosežkom, ki se jih je nabralo za lep kup in se mi že sedaj nekateri zdijo kot fatamorgana. Ja res je fajn imeti tako na kupu zbrane spomine za deset let nazaj in se včasih v
mi res niso pisani na kožo. No poletje je pregovorno že bolj tak čas za lenarjenje, ampak men se že pošteno vleče in tud prvi dopust mi ni kaj dosti pomagal. Boljšemu razpoloženju ne pripomore kaj tudi spet delovni ritem z nočnimi, ki pač niso kot bi rekli Angleži "my cup of tee" a tu se velik pomag
kake dobre serije. Kljub poplavi serij je kar težko najdit kaj pametnega. No s Tatjano še kar v Orange is the new blac, čeprav nama ne gre prav hitro, jaz sem pogledal le obe sezone Killing eve, ki so jo v bistvu splača pogledat, nekaj med vohunsko serijo, ki je na trenutke malo tudi komična. Vse ka
očitno je danes vse na E. E-kolo, E-avto, E-skiro, E-rolka, tud država se ne more izogniti temu, tako imamo E-upravo, E-davke...Da ne pozabim, E-tehnice, E-hladilnika, E-pečice...Torej vse kar je danes novega mora biti na E drgač pač ne velja nič, E pomeni napredek, E pomeni da je to nekaj sodobnega
to najbrž pomeni, da sem že star al kako? Najbrž že, ampak v tem zapisu bom delal samo to, nergal namreč. Na tem svetu je kup stvari, ki mi grejo močno na jetra, da ne rečem še na kaj druga in s tem nerganjem ne verjamem, da bom kaj spremenil, mi bo pa veliko lažje, ko se bom malo izkašljal.Torej, k
desetka in vsakič hitrejša. Včeraj zopet v Radencih na 10 kilometrskem teku. Vreme več kot idealno, saj če te zebe na štartu potem je glih prav med tekom. Torej nobenih veliki pričakovanj ali ciljev, mogoče skrit cilj malo izboljšat lanski čas, lani sma tekla 52:23. Torej nič lepo brez obremenitev n
Game of thrones, OK priznam tud jaz sem začel gledat zadnjo sezono. Ampka bi tu opozoril na še eno odlično nadaljevanko. Z ženo namreč sedaj vsak večer, ko sma oba doma gledama Orange is the new black. Veverjetna nadaljevanka, pravkar sma zaključla tretjo sezono, od šestih, kolikor jih je do sedaj.
kot v parih letih skupaj in nato še ugotoviš, da ti nobene niso prav...Največja nadloga pri kupovanju cot pri meni so ravno hlače, namreč imam očitno neproporconalno obliko nog glede na preostanek telesa, seveda je to posledica preveč kolesarjenja in zaradi tega enostavno rečene predebelih stegen. I
še ena v vrsti knjig Jo-a Nesba. Tokrat gre za knjigo, ki ni iz serije knjig ampak gre za samostojno zgodbo, ki sicer nakazuje, da bi lahko bilo nadaljevanje ampak o tem ko bo, če bo.Torej zgodba opisuje ljubezenski par, ki ga prevzame sla po moči in oblasti ni za to ne izbirata sredstev kako priti
za pokušino kako mi gre po dobre pol leta učenja, kar nekaj pesmi se je že nabralo.
nadaljevank, ki se lahko kosa ali pa celo preseže vso ameriško produkcijo. V prvem primeru gre za Poljsko serijo, ki ima zaenkrat dve sezone in se imenuje Wataha oz. v prevodu Krdelo. Serija prikazuje življenje na Poljsko - Ukrajinski meji, glavni junak je policist, ki dela v enoti mejne straže, a s
še ne pomeni, da se ne dogaja. V bistvu pa nič pretresljivega, kar je tudi najbolje, kot bi se reklo "kuča poso, poso kuča". No ko smo doma izrabimo vsak trenutek, da smo zunaj in se tak al drugač potepamo, največkrat pa peč ali na kolesu.No pa vseeno mogoče komentar na en članek, na katerega sem na
je trajalo letos, da sem se prebil do dobre knjige in omembe vredne nadaljevanke.V prvem primeru gre za nadaljevanje zgodbe o Tarasu Birsi, detektivu iz prve knjige Jezero. Čeprav še nisem prišel do konca, lahko že zatrdim, da je knjiga odlična ali celo še boljša od prve. Najbolj všeč mi je slog pis
za eno nedeljo je bilo včeraj. Najprej pokliče Tatjana in pove, da se je Živin kuža zastrupil in, da zelo slabo kaže, pol pa še ata pove, da je tud maček, ki je bil od lani pri naših doživel nesrečo in ni več med živimi. Mala Lili res očitno ni imela sreče, ker se je najbrž zaradi svoje mladostne ra
se vprašam, ko hodim po mestu in malo opazujem trgovinice. V zadnjem času se tudi stari del mest Maribora polni z raznimi trgovinicami, od tega prevladujejo pekarne, optike in pa seveda frizerji. Če bi šel štet te štacune, pa nisem aampak tako čez palec rečem, da se v bistvu menjujejo med seboj, vsa
V bistvu tema, ki je bila včasih najbolj pisana na tej strani in je v zadnjem času malo zapostavljena a to še ne pomeni, da je tudi šport zapostavljen. Niti najmanj. Je pa malo razlike v tem, da sem včasih vse dosežke meril s kilometri in časom, sedaj pa sicer še beležim tudi te podatke a mi niso v
se v Sloveniji vztrajno širi. Ko sem pred leti kar veliko poslušal tuje podkaste, pa danes komaj sfolgam z vsemi našimi. Zbirka se skokovito veča in za vsak okus se najde nekaj, tako je sedaj pokrita skoraj vsa tematika, od znanosti, športa, recenzije filmov, nadaljevank, knjig, glasba, torej v eni
so nekatere stvari, ki jih pač spremljajo naše življenje. V bistvu gre za stvari brez katerih bi lahko preživeli po drugi strani je pač naš način življenja tak, da brez tega pač ne gre. Pa se tokrat ne bom obregnil ob število avtov v družini ali pa ob številu oblačil, niti o številu čevljev.Tokrat s