še ena v vrsti knjig Jo-a Nesba. Tokrat gre za knjigo, ki ni iz serije knjig ampak gre za samostojno zgodbo, ki sicer nakazuje, da bi lahko bilo nadaljevanje ampak o tem ko bo, če bo.Torej zgodba opisuje ljubezenski par, ki ga prevzame sla po moči in oblasti ni za to ne izbirata sredstev kako priti
za pokušino kako mi gre po dobre pol leta učenja, kar nekaj pesmi se je že nabralo.
nadaljevank, ki se lahko kosa ali pa celo preseže vso ameriško produkcijo. V prvem primeru gre za Poljsko serijo, ki ima zaenkrat dve sezone in se imenuje Wataha oz. v prevodu Krdelo. Serija prikazuje življenje na Poljsko - Ukrajinski meji, glavni junak je policist, ki dela v enoti mejne straže, a s
še ne pomeni, da se ne dogaja. V bistvu pa nič pretresljivega, kar je tudi najbolje, kot bi se reklo "kuča poso, poso kuča". No ko smo doma izrabimo vsak trenutek, da smo zunaj in se tak al drugač potepamo, največkrat pa peč ali na kolesu.No pa vseeno mogoče komentar na en članek, na katerega sem na
je trajalo letos, da sem se prebil do dobre knjige in omembe vredne nadaljevanke.V prvem primeru gre za nadaljevanje zgodbe o Tarasu Birsi, detektivu iz prve knjige Jezero. Čeprav še nisem prišel do konca, lahko že zatrdim, da je knjiga odlična ali celo še boljša od prve. Najbolj všeč mi je slog pis
za eno nedeljo je bilo včeraj. Najprej pokliče Tatjana in pove, da se je Živin kuža zastrupil in, da zelo slabo kaže, pol pa še ata pove, da je tud maček, ki je bil od lani pri naših doživel nesrečo in ni več med živimi. Mala Lili res očitno ni imela sreče, ker se je najbrž zaradi svoje mladostne ra
se vprašam, ko hodim po mestu in malo opazujem trgovinice. V zadnjem času se tudi stari del mest Maribora polni z raznimi trgovinicami, od tega prevladujejo pekarne, optike in pa seveda frizerji. Če bi šel štet te štacune, pa nisem aampak tako čez palec rečem, da se v bistvu menjujejo med seboj, vsa
V bistvu tema, ki je bila včasih najbolj pisana na tej strani in je v zadnjem času malo zapostavljena a to še ne pomeni, da je tudi šport zapostavljen. Niti najmanj. Je pa malo razlike v tem, da sem včasih vse dosežke meril s kilometri in časom, sedaj pa sicer še beležim tudi te podatke a mi niso v
se v Sloveniji vztrajno širi. Ko sem pred leti kar veliko poslušal tuje podkaste, pa danes komaj sfolgam z vsemi našimi. Zbirka se skokovito veča in za vsak okus se najde nekaj, tako je sedaj pokrita skoraj vsa tematika, od znanosti, športa, recenzije filmov, nadaljevank, knjig, glasba, torej v eni
so nekatere stvari, ki jih pač spremljajo naše življenje. V bistvu gre za stvari brez katerih bi lahko preživeli po drugi strani je pač naš način življenja tak, da brez tega pač ne gre. Pa se tokrat ne bom obregnil ob število avtov v družini ali pa ob številu oblačil, niti o številu čevljev.Tokrat s
bi se lahko reklo obdobju v katerem živimo. V medijih beremo in poslušamo, kako država že ne vem koliko četrtletij zapored ustvarja presežek v proračunu, kako se veča BDP in, da so tudi napovedi za vnaprej vzpodbudne. Ti isti mediji ponujajo poplavo ponudb za vsemogoče dobrine, od nakupa novih
a skupaj z umetnim bo počas dovolj za spodoben tek na smučeh tud na Rogli. Danes je bilo možno tečt samo še na stadionu, bo pa najbrž že jutri nared malo večji krog cca. 1 km, ki bo dovolj, da se ti ne začne vrtet v glavi od kroženja po stadionu. No mene tud to ne ustavi, slaba ura in pol in skor 20
še prej pa se lahko malo ozrem nazaj. Kot že nekaj let zapovrstjo je tudi to leto minilo prehitro, to je v bistvu stalnica, ki se mi zdi, da se potencira s starostjo, bolj ko si star hitreje čas drvi mimo.Kar se tiče nas, smo preživeli lepo leto, brez prevelikih pretresov, zdravi smo kot dreni in to
pred koncem leta. Torej še ena v seriji Harija Holea, za vse ki imate radi žanr kriminalk vas tudi ta ne bo razočarala. Tokrat je to Odrešenik, ki je za nas mogoče še malo bolj zanimiva, ker se zgodba prepleta tudi z našo sosednjo državo Hrvaško in vojnimi grozotami Vukovarja.
me je opomnila knjiga, ki sem jo prebral pred kratkim, gre za knjigo Tetovator in Auschwitza. Zgodba, ki opisuje življenje v koncetracijskem taborišču in se le malo dotakne grozot, ki so se tam dogajale. Gre bolj za ljubezensko zgodbo med Laletom ni Gito, poleg tega a opisuje kako iznjadljiv si mora
je čas, da potegnemo počasi črto za preteklo leto, a prej še malo o dogajanju v zadnjem časi. Najprej to, da smo menjali avto, sprememba je konkretna saj smo šli kar konkreten razred višje z nakupom Kie sportage. Smo pa že imeli nekaj težav z vozilo, saj prejšnji petek kar ni hotel vžgati in sm
Bi se lahko reklo stanju po prvem delu lokalnih volitev v štajerski prestolnici. No, med tem, ko nam je bilo bolj ali manj jasno, da dosedanji župan pač nima realnih možnosti, saj razen propadlih poslov s Kitajci in nelegalnega odra na Dravi ni naredil kaj veliko, na drugi strani gresta v drugi krog
No za ene sigurno slednje, v bistvu je stolček v občinskem svetu lep način kako z malo muke priti do dohodka za na primer pokritje obroka za avto ali kaj podobnega. Seveda so sedaj vsi ti silni kandidati, ki te dni kar skačejo z ekranov računalnikov in telefonov rekli, da je seveda to le natolcevanj
sem začel z učenjem harmonike, ker je za to edina prava in tudi najhitrejša pot, sem začel obiskovati Svet glasbe in Tadej je res pravi virtuoz na harmoniki, ki zna enostavno razložiti zadeve. Se mi zdi, da kar dobro napredujem in od ljudskih sva zdaj prešaltala na Slaka. V glavnem na spisku imam že
se počasi poslavljamo od našega avtomobila. Služil nam je več kot odlično, z nekaj malo šraufanja, kot pač je pri vsakem avtu a nič drastičnega smo prevozilo nekaj čez 175.000 kilometrov. Kot rečeno, nikoli nas ni pustil na cedilu, dobival je redno tisto, kar avto rabi a nikoli ga nismo crklali. Tak