nas popelje malo naprej po zgodovinskem dogajanju. Mesto Kingsbridge raste, prebivalci pa se še vedno ukvarjajo z vsemogočimi težavami. Kar nekaj junakov je potomcev, ki so bili glavni liko v prvi knjigi in tudi talenti so se podedovali. Seveda pa tudi tu ne manjka spletk in raznih igric, ki ji
tako, kot lani tudi letos, sma si privoščila par dni počitnic brez otrok. Letos je najina destinacija bila otok Krk oz. Punat. Plan je bil malo lenariti, malo kolesariti, kaj dobrega pojest, mogoče prebrat kako knjigo ali pa pogledat kako serijo. In sma, vse našteto. Prvi dan peški do mest
prva od treh knjig in ko sem jo prijel v roko me je bila kar malo groza, velika, težka in debela, a se je kaj hitro izkazalo, da bo še prekratka. Prebral, kaj prebral, pogoltnih sem jo v parih dneh. Knjiga, ki je odstopanje od sedanje moderne literature, opisuje življenje vitezov, tlačanov, žup
tema, ki me vedno zanima, predvsem, če je to 2. svetovna vojna. In ker danes knjige velikokrat nadomestijo tudi podkasti, sem na strani renton.si naletel na zanimiv predlog za poslušanje. Mimogrede, ta stran je zanimiva za vse, ki vas zanimajo dobri filmi, serije in podkasti, velikokrat pa lahk
leti sem odtekel enega od moji najboljših maratonskih tekov v času 2 ure 50. Pa ni to zapis s katerim bi objokoval tiste čase ali pa se hvalil z tem kak sem bil dober. No roko na srce ta čas je za rekreativca kar OK. Bolj je na zapis namenjen temu, kaj se se od takrat spremenilo, kar se športa tiče
in zadnjič. Torej moj zapis je povzročil kar nekaj odziva, žal le malo javnega in vse preveč takega na štiri oči. Na zadnje tudi z mojim šefom, ki ni bil najbolj zadovoljen z napisanim in mi je to tudi povedal, seveda je celotno stvar tudi argumentiral in moram rečt, da ga do neke mere razumem.Vse p
tretja in za enkrat zadnja v vrsti knjig Joakima Zanderja. Tudi ta ostaja zvesta v slogu pisanja, saj tudi tu pisatelj nenehno preskakuje med prizorišči, ki pa jih je v tej knjigi še najlažje slediti, ker niso tako zelo časovno odmaknjena. Tudi junaki ostajajo isti z malim dodatkom novih. Torej
Preden začnem z temle razmišljanjem takoj pove, da se zavedam, da življenje ne more biti vedno idealno in, da nisem edini, ki se soočam s takimi težavami, pa vendrale bom zapisal ta razmišljanja pa čeravno bodo pri nekaterih vzbudila takšna ali drugačna čustva.K pisanju so me vzpodbudili dogodki, ki
letos, ki sva se jo udeležila s Tatjano je bila v Konjicah. V bistvu tek na domači trasi, ki jo poznam do milimetra saj sem na njen pretekle po moje par tisoč kilometrov še v mojih najboljših tekaških časih. No res z eno razliko, da sem sedaj tekel malo obratno kot ponavadi za treninge. Lepa priredi
sem si pa umislil tole.Seveda sem si jo za začetek sposodil in pa seveda najdel tudi učitelja, ki mi bo pokazal kako se s te reči spravi kaj takega, kar lahko poslušajo tud drugi, brez prevelike bolečine za ušesa. No samo samo igranje niti ni tak strašno težko dokler ni treba dodat basov, tam pa se
in to skupaj s ženko. No za to sma tudi kupila še nega gorca, da boma lahko skupaj šla na kako kolesarjenje. In kaj je bolj primernega kot vzpon na Roglo. Za začetek pa kar na Roglo. Izbrala sma traso čez Ljubnico do Sv. Vida, naprej na Skomarje in potem do Rogle. Trasa je malo daljša in ne tako eks
iz zbirke o rimskih bojevnikih, ki jih je napisal Simon Scarrow sem predelal. Lahkotno, zabavno in na trenutke tudi zelo napeto branje. Za mene so vse knjige dobre, zgodba v nobeni ne razočara z opisom bitk in spletk v takratnem Rimskem imperiju. Glavna junaka sta iz dela v del boljša, bolj pretkana
lahko pa probamo spravit na minimum. Ja govorim o razni plastiki, ki se v ogromnih količinah kopiči doma in nato v smeteh. Sicer se trudimo z ločevanjem a se mi zdi, da je količina razne plastike prevelika, zato se je naša družina odločila, da spravimo to vrsto embalaže na minimum. Prvi ukrepi
ali poskusi iz obupa... Ne vem čisto točno za kaj gre, ko gledam vso to mučenje za vstop na oblast. Očitno je resnica samo ena "oblast je slast" in to je edino vodilo, ki vodi vse te ljudi, ki se tako pehajo za njo. Vse to pa očitno ne moti volilnega telesa, ki je tako že čisto malo in bo, kot zgled
še bolj pa sparina je tista, ki me ubija tele dni. Res je nisem narejen za vročino, še manj za sparino, suhe vročine itak ni v naših krajih, skoz neka vlaga v luftu in tako sem danes ožel po moje liter švica z majce, še kak liter pa je stekel po poti. Ampak kaj čemo, tak pač je vsemu se je treba pri
kriminalk izpod peresa Joa Nesbo. Tokrat ni nadaljevanje zgodbe o detektivu Hariju Holu, ampak gre za samostojno zgodbo, ki pa bi kaj lahko dobila tudi nadaljevanje.Na kratko, kriminalna zgodba, ki opisuje zavoženega sina, ki začne iskati pravo resnico o svojem skorumpiranem očetu, ki je delal kot p
bi lahk bil slogan tega tedna. rejšnji teden sem skoču v knjižnico o neko knjigo in ker je deževalo sem malo pospešil čez cesto in med tem nevede izgubil telefon. No ko sem se zavedal, da telefona ni doma in sem šel po isti poti nazaj, sem ga najdel na cesti, obrnjenega na zaslon, ki je bil zdroblje
ki ga imam predvsem v dopoldnevih med tednom, ko nisem v službi ne namenjam samo športu, še zdaleč ne, šport je samo eden od ventilov, ki mi pomagajo, da lažje preživim, je način, ki ga priporočam vsemu, da iz sebe spravijo energijo, ki se nabira v njih in se potem navzven izraža v vsemogočih trapar
bestseller. Avtorica je vsem, ki spremljamo nacionalko Mojca Širok, ki se redno javlja z Italije. Knjiga na katero je treba v Mariborski knjižnici čakati kake tri do štiri mesece pa je Pogodba. No e dobro, da je treba čakati tako dolgo, ker sem med čakanjem prebral še njeno prvo knjigo, ki je v bist
dopust, kot se temu reče je žal že za nami. A, ker je vsega lepega enkrat pač konec smo, ko to pišem že doma in že spet hodimo v službo, no tisti del družine, ki je služboobvezen... Kar pa se tiče dopusta, destinacija na morju enaka, kot lani, se pravi Dugi rat pri Omišu. Kraj nas je navdušil l