bestseller. Avtorica je vsem, ki spremljamo nacionalko Mojca Širok, ki se redno javlja z Italije. Knjiga na katero je treba v Mariborski knjižnici čakati kake tri do štiri mesece pa je Pogodba. No e dobro, da je treba čakati tako dolgo, ker sem med čakanjem prebral še njeno prvo knjigo, ki je v bist
dopust, kot se temu reče je žal že za nami. A, ker je vsega lepega enkrat pač konec smo, ko to pišem že doma in že spet hodimo v službo, no tisti del družine, ki je služboobvezen... Kar pa se tiče dopusta, destinacija na morju enaka, kot lani, se pravi Dugi rat pri Omišu. Kraj nas je navdušil l
je za nami, poletje je na vrhuncu. Med tem, ko se večina zabava ob gledanju svetovne prvenstva v nogometu, med katerim vidim, da smo že spet vsi trenerji, se naši politiki sestajajo in začenja se kuhna in razdeljevanje položajev. Najprej se bo boj razvnel za položaje v parlamentu, kdo bo zasedel raz
tisto, ki ga letos napadam z gorcem. Namreč sem se opogumil in se podal še na drugo stran Drave in začel raziskovat hribčke še na tej strani. Je kar malo žalostno, da sem že 10 let v Mariboru pa še nič kaj ne poznam teh koncev, no sedaj bo drugače, saj sem najmanj enkrat na teden v teh koncih in mal
tokrat iz Islandije, 10 delov, nadaljevanka Trapped v angleškem prevodu. Glih berem, da najbolj popularna nadaljevana na Islandiji. Tud meni se zdi vredna ogleda, zato se je našla na tem seznamu. Mogoč sem malo pristranski, ker se pač nikoli ne naveličam lepot severa, ampak ne gre samo zato, res je
počasi preklapljamo. In, ker so ti poletni dnevi še posebej ko je taka sparina, kot je zadnjih nekaj dni v bistvu taki, ko si želimo, da čim prej minejo, se zato tudi nič pametnega ne dogaja. Lahk bi rekli v stilu "kuča posos, poso kuča". Pa, ker ni kaj pametnega rahla obnova športnih aktivnost
sma pa letos s Tatjano rekla, da grema spet malo odlaufat "uradno" en tek in ker je 21 km malo preveč, 5,5 mal premal, je 10 km ravno prava razdalja za to kolk pač tečemo. Nekih posebnih ciljev ni bilo, tak recimo prit pod uro v cilj, no Tatjana si je želela pod 55 minut, na koncu pa je šlo kar spod
najprej Jo Nesbo, nesporni kralj skandinavske kriminalke in, ker ne vem točno katero sem že prebral in katero ne je bila tokrat na sporedu zgoda z naslovom Ščurki. Harry je tokrat v Bankoku, kjer je na sledi morilcu veleposlanika.Če je prav klasični krimič, a je druga popolno nasprotje, gre za prepl
bi se lahko reklo tema dvema knjigama.Prva zahteva popolno koncentracijo bralca, ker z veliko hitrostjo preklaplja med kraji in časi in te lahko na trenutke zmede, če nisi skoz pri stvari. Aja, skor sme pozabil, gre za knjigo Plavalec. Gre za zgodbo, ki se prepleta v preteklosti in sedanjosti, o zgo
je za nami. In najprej rezultat, čist na kratko, fina izkušnja, ki jo bomo še ponovili.Ampak, da se vrnemo na začetek. Ko smo dobili vabilo, da se udeležimo konfirmacije, to je podobno birmi, samo, da je to v evangeličanski cerkvi. No v glavnem, ko smo izvedeli, da gremo v Stuttgart je padla odločit
da spoznaš kaj novega. Mi smo včeraj šli mal po Prlekiji, torej slabo urco od doma in že smo spoznali kar nekaj novih krajev. Prvo smo se odpeljali do Puchovega muzeja v Juršincih. Sicer se uradno odpre šele s 1. majem a smo prišli ravno na čistilno akcijo in so nam prijazno razkazali zbirko, ki je
al kaj pa vem, kako bi temu lahko rekel. Že dolgo razmišljam o tem in očitno spadam v tisto manjšino, ki jo je težko zastopit. Gre namreč za to, da pač meni denar še zdaleč ni najpomembnejša stvar na svetu. Pa da ne bo pomote, seveda se zavedam in to še kako, da pač brez njega pač ne gre zato pa tud
najprej dve knjigi, ki sem ju prebral, gre v bistvu za nadaljevanki, kriminalke v katerih je glavna junakinja FBI agentka. V prvi knjigi spoznamo njeno zgodbo, ki se prepleta z reševanjem primera. Druga, ki je po mojem mnenju celo boljša od prve, je napisana kot zgodba v zgodbi in spet rešuje primer
na Rogli ob malo čez 8 zjutraj -8 stopinj, snega meter in pol z lahkoto. Ne vem, kdaj je bilo tako vreme ob takem času. Ni kaj druga kot vzet smuče in še naredit par kilometrov.Mislim, da slika pove več kot dovolj.Imam pa še eno sliko, ki pa ni tako prijetna, to je slika moje zakalcinirane tetive. S
avtor ali bolje rečeno avtorica, kar je precejšen odmik od dosedanjih Skandinavcev, ki jih po večini prebiram v zadnjem času. No pa zaradi tega nič manj zanimiva knjiga, ki poleg napete zgodbe ponuja tudi malenkostni vpogled v življenje Japoncev, ki je nam manj znano in se kar razlikuje od našega.Kn
sem naredil pri svojih treningih. In sicer bom dneve, ko bom šel tečt in do sedaj mi uspeva, da grem dvakrat na teden, no v glavnem te dni bom dodal vadbo samo z lastno težo in bom ketlbele pustil pri miru. Je pa res, da zimi kar ni videti konca in čeglih sem bil ta teden dvakrat na kolesu pa bo zgl
danes kaže toplomer ali bolje rečeno mrazomer. Zima je letos tudi v dolini taka, kot je treba. Skoraj cel teden je po malem snežilo in tako po moje nasnežilo okoli pol metra snega v Mariboru, kar je po moje kar lepa količina. Men je super, sicer se je treba malo prilagodit razmeram a ni sile, pač ma
pa razmišljam o tem kako bi se čim prej spravu v penzijo. Ja in vem, da to ni prav, še bolj pa vem, da nisem edini, ki tako razmišlja. Zakaj je tako pa je razlogov kar veliko.Pa, da začnem malo na drugem koncu. Zadnjič sem poslušal podcast Vroči mikrofon in v njem je bila debata o staranju delovne s
zime se šele kaže in za to za vse tiste, ki niste preveč navdušeni nad snegom in vas ne vleče preveč ven, dve novi no bolje rečeno ena nova in eno nadaljevanje.Prva, ki ima zanimivo vsebino in jo bi priporočal je nadaljevanka Counterpart, zanimiv preplet znanstvene fantastike in vohunske zgodbe, da
je vedno težko, ko pa vem, da je to slovo zadnje in za vedno mi je še toliko težje.V teh dneh se poslavljamo od Stare mame in hudo mi je pri srcu ob enem pa sem srečen, saj mi bo ostalo veliko lepih spominov, spominov, ki me vežejo na najlepši del življenja, na moje otroštvo. Veliko krat je bila pra