Kronološki pregled vseh novic
V S E B I N AAKTUALNORAZKORAKIZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJEPOVZETKI DEJAVNOSTI PZS V MESECU OKTOBRU 37. GENERALNA SKUPŠČINA EVROPSKE POPOTNIŠKE ZVEZE (EWVKOMISIJE UPRAVNEGA ODBORA PZS POROČAJOKOMISIJA ZA ODPRAVE V TUJA GORSTVAVODNIŠKI KOTIČEK KOMISIJA ZA PLANINSKE POTI
PZS - Obvestila
Oster skokec na planino z luštnim spustom, 'tradicionalna' popoldanska turca. Klanci na Korošico so na meji voznosti in kot nalašč za preseganje osebnih zmožnosti. Tokrat mi je na obeh ravnicah za počivanje nagajal led, kateremu sem čisto od blizu izmeril tako trdnost kot drsljivost, drugače mi je šel pa vzpon presenetljivo dobro od kolesa. Še malo... V spodnji polovici spusta, kjer se na strmem pobočju en za drugim pričnejo vrstiti (pre)ostri okljuki, se pa navkljub štirim obiskom z ozkimi serpentinami kar ne morem spoprijateljiti. Na višini od 1250+ do 1050 m sem tako naštel 17 ovinkov, a b…
Jeseni smo tam zgoraj s kolesom prav luštno brcali, pa sva šla pogledat najnovejše beljenje, s tem da sem s kolesom zastavil v obratni smeri, Marijana se je šla pa naravnost navzgor na Petelinjek temeljito izgubljat prek Lomičev. Po obmejni, na tanko zasneženi cesti sem brez težav pribrcal na Tromejo, se spuščal po belem smučišču in porinil na Petelinjek, kamor je pritekla Marijana, ki je ubrala kar direktno varianto na Kališje in se pri tem dolgo zabavala v neznanem ;) Spust prek Lomičev je bil lušten, čeprav me je motil tako sneg zgoraj kot mestoma mokrota spodaj (zavorne ploščice so šle v…
Prečenje Polovnika je zelo lepa in hvaležna tura, malo obiskana, zmerno (ne)zahtevna, izjemno razgledna, nasploh kot naročena v trenutnih razmerah, ko je višje/severneje že zapadel sneg. Obisk nama je v iskanju 'zadnje' jesenske ture priporočil Sidartin vodnik Gore nad Sočo, še največji problem predstavlja logistika, saj je od 'sestopišča' (Log Čezsoški, 345 m) nazaj do izhodišča (Drežniške Ravne, 575 m - Stritar si privošči dva avtomobila in zgoljufa visoko do planine, 1200 m ;) po cestah ohogromno km. Za grebensko prečenje je predviden čas 8-10 ur, midva sva pa zaradi poznega vstajanja in d…
Malo pozno, a točno z začetkom rosenja sva se odpravila z Matizovca. Marijana je z ledenim nalivom prisopihala na Kofce (Gorenjci smo škrti tudi z glasovi, da je iz Klopce nastalo Kofce! ;), sam pa sem se mučil s fantastično blatnim kolovozom, dvakrat zgrešil na obeh 'glavnih' razcepih in z dežjem pribrcal in prigural na Ravne. Ture je bilo tako konec, Marijana je odtekla dol, sam pa sem se zapodil po markiranih potkah v Tržič. Zgoraj so me morile spolzke korenine, na Kalu je bilo začuda še suho, tako da sem se odločil za meni neznano levo/grebensko varianto do Završnika, ki pa je za kolo del…
Zelo gledljiv in lušten Milošev filmček ( MTB Kamni ) je vse od objave vabil v te konce in barvita jesen je pravcati čas za obisk. Marijana je iz vasi Dunja za markacijami (602) potegnila na Dunjski vrh (Jof di Dogna, 1961 m), s Pikico sva iz naselja Pietratagliata prek planine Poccet na kolesu brcala na Lanež (Clap del Jovel, 1846 m), skupaj naj bi se pa dobili na Lipniku (Monte Schenone, 1950 m), ki je nekje vmes, in se po potki (601) ter nižje gozdni cesti spustili v Dunjsko dolino. Tura je izpadla čudovito, prečudovito ;) Iz doline Bele (500+ m) na planino Poccet (1350+ m) vodi asfaltiran…
V obetu sibirskega mraza in močnega severnika sicer sončnega dneva naju je pritegnil zanimiv Borisov opis pristopa na Krnska jezera, ki nama je ponujal pristop po (v nasprotju s senčno lepensko normalko) osončenih JZ pobočjih. Po kratkem pomenku z domačinom (kmetija Robelj) sva sledila opisu. Po brezpotju sva lomastila ob cevi, dokler nisva stopila na sledljivo potko, ki naju je vodila do zajetja v grapi (opisane ruševine nama niso padle v oči), višje naju je pripeljala do ruševin, ker pa se je potka kar nadaljevala v isti smeri naprej, sva dopustila možnost, da se je Boris v opisu malček zmo…
Avtor SK je očitno tako nesrečno vdel smer prečenja, da je turo namenil le zagrizenim gorskim kolesarjem, ki "so vajeni vsega hudega". Boštjan nam je ob priliki namignil obratno smer (porivanja/nošnje je v tem primeru vsega skupaj za pičle pol ure), vključil Hruški vrh in prečudovit spust, tako da s Pikico lahko mirne duše zapiševa, da je tura namenjena samo tistim, ki so vajeni vsega lepega in še tega strogo v izobilju... ;) Javorniški Rovt - Pusti rovt - sedlo Kočna - sedlo Suha - koča na Golici - Jekljevo sedlo - sedlo Rožca - Hruški vrh - planina Dovška Rožca - Dovje. Do sedla Kočna sva s…
Za severni Bohinjski masaker je premrzlo, pa sva s Pikico ob Marijanini spremljavi udarila južnega. Po dolgem grebenu Spodnjih Bohinjskih gora sva se z Marijano že zapodila, a grebenske kolesarske razdalje so nekaj čisto drugega in se znajo hudo vleči. S kolesom tja gor po grebenu nas gotovo ne bo več. "Kam pa vidva? Danes je lov in je območje zaprto", so naju pri lovski koči na koblinem smučišču obvestili lovci, ki so imeli ravno opraviti s pripravo ražnja. Pred tem sva Vrh Bače res slišala streljanje. "Gor na vrh smučišča. Zakaj pa spodaj ni označeno?" "Saj je! V Bohinju." "Midva sva prišla…
Nad Tomčevo kočo (1180 m) se takoj začne 'hudo' strma steza, ki vodi na Roblekom dom (1657 m). Klanci so ravno še vozni, le mestoma je potrebno kolo kakšen meter prestaviti, odsekoma je vzpon celo zelo tekoč, čeprav me je posebno v spodnjem delu precej motila mokrota. Za ostrim uvodom je sledil bolj zložen srednji del, višje se je spet ostrilo, dokler dobrih 100 m pod vrhom stvar ni postala pretežka, tako da je bilo treba nekaj daljših odsekov tudi poriniti, vsega skupaj je porivanja (manj kot) 100 m. Za hec sem poskusil tudi nad kočo in kolo nesel celo do razcepa, a je stvar povsem neužitna,…
Lom pod Storžičem (650 m) - Potarje - Pri Tiču - Na vršeh - Na borštu - Planina Spodnja Konjščica - Zgornja Konjščica (1601 m) in spust po markirani poti nazaj na izhodišče. Spust je opisan v SK, varianto vzpona (kot tudi idejo za panoramo Košute) sem s Table ukradel Nejcu , povezava med Tičem in glavno gozdno cesto je (pravilno) vrisana le na karti Tržič 1:25k, markirana pot je pa zgodba zase in je na planinski karti Storžič in Košuta le kot približek. Po prijetnem/lahkotnem vzponu sva s Pikico na Spodnji Konjščici celo malček čakala na Marijano, ki se je lotila markirane potke in se izgublj…
Peco sva s prstom po zemljevidu temeljito pregledala podolgem in počez ter udarila po najbolj smiselni kolesarski varianti, ki se je oddolžila s prečudovito turo visoko v gorah, z dovoljšno mero višincev (2000- m), z malo porivanja in nošnje, s poljubno težkim vzponom po/ob smučišču, z ostrim vršnim zaključkom, z obilo razgledov na vse strani, z vožnjo po valovitem grebenu z zelo zahtevnimi odseki in za konec dooolg spust po čudoviti lovski potki v dolino. Le Marijanca je bila žal spet malo prikrajšana, zato sem si pa sam lahko obliznil vseh deset prstov... Od spodnje postaje gondole (hotel P…
Od križišča Borovlje/Sele Kot/Sele Fara (Zollhauser, 589 m) vseskozi po glavni gozdni cesti na sedlo Koce (Hansen Ruhe, 1360 m), desno po cesti na sedlo Poldne pod Črnim vrhom (Christinen-Hohe, 1534 m), desno po cesti do Čevhove planine, desno kar ostro čez planino po markirani potki do znamenja na vršni ravnici Javornika (1650- m). Najvišja točka leži desno (1690 m, za silo uhojena potka), s kolesom se da mimo jezerca in lovske koče zapeljati na bolj razgledni Z vrh (1657 m). Spustiš se po isti poti na planino in za markacijami (603) nadaljuješ na sedlo Vrata (1370 m). Po krajšem vzponu sled…
S Pikico sva ponovila najbolj zanimiv del poletnega križarjenja po Mežakli: Srednja Radovna - pl. Ravne - pl. Strženica - mimo Obleka - pod pl. Zgornji Kozjek - Jerebikovec - pl. Mežakla - Mojstrana. Začetni vzpon je 'grozno strm in hud', prvih 250 m so konstantno težave V6 in V7 z vmesno travnato izravnavo, tik nad travnikom je potrebno za kratko poriniti, a bi se v suhem morda tudi to izšlo na kolesu (zmanjkalo je 5+ blatnih metrov). Nadaljevanje je zatem bolj umirjeno in le nad Strženico je ostrejši odsek (V6), zatem pa do vršnega V grebena Jerebikovca vodi zaspana cesta, pri čemer sva Obl…
Tura Krn - Dobrenjščica nas zaradi dolgega porivanja/nošenja na Krnsko škrbino nikoli ni kaj prida mikala, dokler je v petek niso ponovili souživači z Matajurja in me je sobotno pregledovanje čudovitih slik zapeljalo v mešetarjenje. Baje je vsaka stvar za kaj dobra in Marijanina polovična mobilnost nama je s Pikico omogočila ležerno goljufijo pri iztrebljanju dolgočasnega asfalta ter poskrbela za preštevilne fotografije, ki bi jih bilo kar greh zavreči... S pl. Kuhinja na pl. Zaslap naju je pripeljala mestoma zagruščena in betonirana cesta, tam se je pa najbolj obnesla ozka in ravno še vozna…
S kolesom sem romal po vseh okoliških hribih in svetnike enega za drugim prosil, naj zgoraj zastavijo zdrave besede za našo Marijanco. Prav nobeden ni odklonil! ;) Vse luštne potke in steze (cestam sem se malodane v celoti izognil), ki jih poznam 'med Kranjem in Loko', se je dalo brez ponavljanja res imenitno nanizati na čudovito ogrlico. Po precej poskočni vožnji sem na koncu kar boleče trčil ob svoje fizične meje, moči in energije je bilo sicer še nekaj na rezervi, a so mišice z bolečinami in krči tako v nogah kot rokah odpovedale poslušnost. V 7 urah se je nabralo čez 3000 m nič kaj lahkih…
Pred dobrim tednom smo bili na Veliki planini in smo si obljubili še reklamirano lušten spust na Krivčevo, odkoder smo se tako kot zadnjič lotili težkega vzpona na Malo planino, pri čemer so nas na 'skrajno zahtevnem' kolovozu z Volovjeka na Rakove ravni pričakale bistveno boljše razmere. Spodaj je bilo za vožnjo za las dovolj suho, v sredini so odstranili večje podrto drevje (za nekaj manjšega smo poskrbeli sami, nekaj ga pa še čaka), zgoraj pa je sicer še vedno obilica grušča, a ta ravno še omogoča vožnjo. Kolovoz je bil tako razen enega prestopa čez drevje, enega čez skalo in enega čez gru…
V S E B I N AAKTUALNOV TUJIH GORAH IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJESREČANJE SLOVENSKIH PLANINCEV V VRATIH OBISK PREDSTAVNIKOV PZS NA ELEKTRO GORENJSKE D.D. GLAVNA SKUPŠČINA AVSTRIJSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA-OEAV V CELOVCU 30. SEPTEMBRA 2006 SESTANEK PREDSTAVNIKOV PZS IN GENERALNI
PZS - Obvestila
Pred leti sva po Kaninskih podih že zagrizeno križarila, a je vseh vrhov na tako nepregledni kraški puščavi toliko, da je tudi po drugem potepanju v malhi še nekaj ostalo. Za tretjič... Nad postajo B smo pod Velikim Skednjem dobrih 100 vm sledili markacijam, zatem smo odvili po neoznačeni potki, ki je glede na zemljevid (Bovec 1:25k) vodila v naši smeri. Prijetna mulatjera nas je iz Gozdca prek Ruše, tu smo skladno z zemljevidom na dveh razcepih nadaljevali navzgor (steza odsekoma tu in tam presahne v komaj sledljivo potko), pripeljala pod sedlo med obema Babanskima Skednjema. Zdaj pa pozor!…
Iz Bajdiš (od Borovelj proti Selam) nas je gozdna cesta (prepoved prometa, tudi za kolesa :( vodila visoko navzgor po V pobočju. Na višini slabih 1400 m se cesta razcepi, a sta oba kraka slepa in tudi za vsaj kakšno ubogo vlako žal ni bilo več nobene sledi. Tako smo nadaljevali po markirani potki 603, kjer pa je bilo kolesa treba večinoma nositi, malo manj porivati in le tu in tam smo kakšen kratek odsek celo odpeljali, vseskozi do vrha smo se pa spraševali o smiselnosti take tlake. Grlovec upravičeno slovi kot odličen razglednik, bližnji dolg zid Košute smo recimo imeli kot na dlani, a nas j…
