Kronološki pregled vseh novic
VSEBINAAKTUALNO- Brez dobrega dela v PD in MDO ni pričakovati večjega razvoja planinstva na slovenskemIZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE- Poročilo o zasedanju Sveta UIAA (15.10.2004) in Generalne skupščine UIAA (16.10.2004)- Iz dela Predsedstva UO PZSKOMISIJE UO PZS POROČAJOVODNIŠ
PZS - Obvestila
Pristop na vrh (od cestarske bajte) je bil proti pričakovanju presenetljivo lahko prehoden. Podrta prečka v spodnjem delu ni bila nič bolj sitna kot poleti, pot je bila kljub snegu (a ob pomoči dobrega poznavanja smeri) dovolj sledljiva, tako da smo se za kratko lovili le enkrat (malo pred sedlom pod Debelo pečjo), na vrhu snežena strmina za cepin ni bila prehuda/pretrda in tudi veter je besnel le na trenutke. Daljšega je imel na vrhu, tako da smo takoj dvignili sidro...
Od Jasne po lovski poti proti Vitrancu, a sva si še pod vrhom Velikega Vratnika premislila in sledila prečni potki v levo, ki nekje na dobrih 1400m preči pobočja nad Malo Pišnico. V začetku lagoden sprehod se je sčasoma vse bolj kompliciral, dokler nisva imela resnega opravka z vse bolj podrtimi mesti, kjer je voda odnesla marsikatero prečko čez vse bolj številne grape. Očitno pot že dolgo ni vzdrževana, saj so tudi varovala v sila slabem stanju (če sploh so). Za dodatno popestritev je vseskozi skrbelo listje (pod snegom), tako da sva neprestano 'počivala' na tleh. Po dolgem času (s katerim s…
Med tednom sva si v grapi (nad glavnimi težavami), malo pod škrbino Vrh nad Rudo - Frdamane police, 'zabeležila' lahek prehod na JZ greben Vrha nad Rudo. Po prehodu bi lahko sestopila, za vzpon sva imela ogledano gredino, ki s prečne PP vzporedno z grebenom Stržiča vodi navzgor. V Kačjem grabnu sva sledila PP v levo do vpadnice Stržiča in iskala prehode v ruševju v desno navzgor. Pod ostenjem sva šele opazila, da je željena gredina od Stržiča ločena z globokim žlebom. Vrnitev nama ni dišala, saj naju je takoj zapeljala ozka in izpostavljena laštica. Bolj se je laštica bližala žlebu, bolj divj…
Če med Zlato vodo in Plesiščem zaradi blata in mokre trave 'uživaško kar naprej počivaš' na tleh, si - 'usran' - kaj pa drugega. Namesto obljubljenega snega, je bil Viševnik v soboto zvečer moker. Ne na kvadrat, na kubik...
Sledila sva opisu ture Struška in Vajnež , ki naj bi naju (dobesedno) pripeljala zelo visoko, na samo Vajneževo sedlo. Z Jesenic po strmem asfaltu in višje po položnem makedamu do Pustega Rovta, kjer se izjemna (gorska) tura šele zares prične: Po strmih klancih na Sedlo Kočna, 1469m, je še šlo (po 'etapah'), tik nad sedlom je bilo pa 'sedenja' (lenarjenja?) konec. Začetni del (do klopce na grebenu) je za vožnjo večinoma prestrm, prečenje pod Struško pa skoraj v celoti vozno. Lepši del naju je pričakal na Belski planini in naprej do sedla Medvedjak, 1698m, kjer je sledil naporen spopad z grušč…
Po markacijah ob Kačjem grabnu do odcepa PP, levo po PP v graben, kjer se graben razcepi in navzgor po levem odcepu, ki vodi proti škrbini med Vrhom nad Rudo in Frdamanimi policami. (Iz grape sva si imela namen ogledati morebitne prehode proti Vrhu nad Rudo, saj gre sestop z vrha v škrbino le po zraku, blizu 50m. Lani tako z vrha nisva našla pametnega nadaljevanja proti Frdamanim policam in sva se morala prebijati po grapi na drugi strani grebena, ki pa je bila za najin okus občutno preveč podrta.) V spodnjem delu je grapa zagruščena in položna, v zgornjem se pa močno zoži v žleb, ki ga preki…
Po JV grebenu čez Malo glavo na vrh, kjer oblaki sonca za las niso odstrli, čeprav se je sonce na moč trudilo. Navzdol lahkotno po mehkih (a kar strmih) travah tik levo od Južne grape, ki je v kopnem povsem neprimerna za sestop.
Kar nekako (presneti vremenarji ;) nisva mogla verjeti v sončno soboto, ko naju je dokaj pozno le zapeljala tura na Možic in Danje na Jiržijevi gorsko kolesarski strani, kjer se nahaja cel kup odličnih idej. S Petrovega Brda sva se spustila po od obilnega deževja zalitem makedamu proti kmetiji Huba, kjer sva kmalu zavila na odlično ohranjeno mulatjero, ki je bila za vožnjo s kolesom kot ustvarjena. Vožnja po njej je bila čisti užitek, kakšnega ležernega poganjanja pa nikakor ni dopuščala. Pravzaprav sta bila strmina in teren z višino vse bolj zahtevna, midva pa vse bolj utrujena. Za nameček s…
Druga etapa poti Planica - Pokljuka (Severni pristopi, Mihelič). K opisu ni veliko dodati, morda to, da se nam je najtežji del (Tine zapiše, da ni mogoče namestiti varovanja) zdel kar lahak. Začetek poti je lahko vdeti, potem so nas pa vodile markacije (žal je PP pack v lahkem svetu občutno preveč - ko gre zares, je k sreči rdečila manj) vse do grušča pod vrhom Kumljaha, kjer se Gamsove riže, in s tem glavne težave, pričnejo. Sestop in prečenje proti vrhu Na Lopi je bil verjetno še najbolj smotan del, saj je teren izpostavljen in krepko podrt. V stalnem valovanju pod previsnimi stenami smo do…
V mislih sva imela prečenje Pihavca, z Luknje po stari lovski/pastirski potki na Kriške pode (111 izletov, Stritar). A se je na Planini Zajavor začelo sukati drugače, saj so se čez modrino neba iznenada zapodile številne meglice. Prečna pot se s planine zažene visoko navzgor (potka, ko jo enkrat ujamemo, je težko sledljiva) in se šele na višini dobrih 1900m zasuče v levo. Midva sva bila takrat tako globoko v megli, da sva od prečenja odstopila, saj bi bilo iskanje prehodov povsem nemogoče. Da bi se vrnila, nama pa tudi ni dišalo. Tako sva se raje odločila, da vztrajava kar naprej, naravnost n…
VSEBINASKLIC SKUPŠČINE PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE POROČILO NADZORNEGA ODBORA pri PZS za leto 2003 INFORMACIJA O VZROKIH ZA SPREMEMBO ORGANIZIRANOSTIGORSKE REŠEVALNE SLUŽBE SLOVENIJENEZDRUŽLJIVOST FUNKCIJ V POLITIČNI STRANKI IN PLANINSKI ORGANIZACIJIPRILOGE:- Navodilo za glasovanje
PZS - ObvestilaV S E B I N AAKTUALNOPogled na prihodnost PZS Stališče do dopisa GRS Slovenije, namenjenega UO PZS in skupščini PZS Dan slovenskih planincev 2004IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJESkupščina CAA v Ljubljani40- srečanje Treh dežel Iz dela Predsedstva UO PZS v septembru in okto
PZS - Obvestila
Nebogljenega bordarčka pelješ pešačit (majčkeno je res celo tudi pobordal) v Suho Ruševje, potem pa hoče še kolesarit in ga nasploh ne spraviš stran od ta zadnjega kolesa. Hmm, saj drugače bi se še kje izgubil... S parkirišča po cesti do odcepa dobrih 100m pod Valvasorjem, levo in navzgor na Potoško planino. Desno po cesti proti Valvasorju in levo za markacijami (Stol) do prvega hudega klanca (V7)(V za vzpon, S za spust), kjer sva treščila ob 'zid kamenja in korenin'. Pred padcem nazaj (s kolesom vred) zavrem in ročica mi odleti s krmila. Pa kva j'zdej to za enga vraga, a so kolesa tut sam za…
Avtor vodnika (spet Marko Paternu, Strme kolesnice) svetuje vzpon po vzhodnem pobočju do Koče na Dobrči in spust čez Bistriško planino (prav tako vzhodno pobočje). Do Brezij pri Tržiču po asfaltu in desno navzgor, kjer je podlaga kmalu prešla na makedam, do Bistriške planine. Kolovoz naprej je bil vedno bolj strm, na ostrem desnem ovinku (levo manj izrazit odcep za Breško goro) se je pa vlaka postavila krepko pokonci. Za 'pomoč' so skrbeli še grušč, ki ga je bilo odločno preveč, tako da sva dihala na škrge, cepala s kolesa ter lovila sapo. Strm klanec vse do Lešanske planine (na zemljevidu te…
Z Ljubelja nas (spet je bil to majhen, povsem nebogljen bordarček) je takoj začel utrujati strm travnat klanec pod žičnico, katerega se je dalo prevoziti v cik-caku (V6). Pri srednji postaji smo sledili cesti v desno, ki pa je glede na nekoliko gruščnato podlago prav nemogoče strma. Sicer je povsem vozna ('huda' V6), a po vsakem daljšem delu, ko se uspeš zadržati 'v sedlu', komaj čakaš, da te zabriše na tla, kjer te čaka prepotreben počitek. Na Vrtači, kjer se cesta konča, je bilo umetnosti konec in smo kolesa na Zelenico pač nesli. Po smučišču zelo strmo navzgor (V5-V6) ter v lepem spustu do…
V petek popoldne je na Pecolu za dobrodošlico sicer malček rosilo, ampak 'velikih duhov to menda ne moti'. V dveh urah zmerne hoje (na tabli so začuda omenjene štiri ure in pol?) sva bila pri bivaku, ki leži na samem vrhu Strme peči, 2379m. Videla nisva nič, ker so naju vztrajno spremljale 'volhke' megle, le na vršnem grebenu naju je dražilo vse bližje grmenje. Ravno sva se dodobra razkomodila, ko je z nočjo pridivjala nevihta. Vztrajno je grmelo in še bolj pridno lilo, ko pa se je ozračje ponoči umirilo, sva zunaj 'z navdušenjem občudovala' belino vse naokrog ležeče sodre. Zjutraj se je ozra…
V vse bolj jesenskem/barvnem ambientu sva si privoščila dve večerni in malce težji gorsko kolesarski turi. Po opisu v Strmih kolesnicah (Marko Paternu, tura 10) z Begunj po strmih klancih na Planino Planinico in levo do Tomčeve koče na Poljški planini. Pri spustu s Tomčeve koče naju je tik nad Kališčam presenetil daljši, izjemno razbit in strm jarek (S6), ki me je odločno zabrisal s kolesa. Od cerkve Sv. Petra sva namesto nezanimivega kolovoza poskusila s spustom naravnost na jug (markirana pot). Strm travnik pod cerkvijo je bil zelo lušten za vožnjo (S5-S6), sledilo je nekaj ostrih okljukov…
Po zanimivem (vabljivem?) opisu na gorsko kolesarskem forumu po markiranem strmem kolovozu (cesti) na Planino Korošice in spust po neoznačeni lovski poti nazaj na ljubeljsko cesto. Tako kot je opisano, sva vsaj polovico vzpona porivala kolo, saj je podlaga ali povsem nemogoča (grušč) ali pa je vse skupaj prestrmo za vožnjo. Vsekakor je bilo lovljenje ravnotežja na kolesu sila kratkočasno. Vožnja, tam kjer je bila sploh mogoča, pa zelo naporna. S planine po markacijah v levo do odcepa za lovsko pot in po njej navzdol. V opisu je spust sicer ocenjen z S5 (mestoma S6), ampak kaj, ko si mesta S6…
Zajzera, Prašnikovo sedlo, vrh. Pot vseskozi odkriva lepe razglede na Viševo in Montaževo skupino. Žal se je sčasoma pooblačilo, tako da je razgledovanje na samem vrhu odpadlo. Tuma v Imenoslovju JA našteva številna imena v vencu Višarskih glav. Poleg glavnega vrha (Tuma za Kamnitega lovca navaja ime Pergamiten, spačenka od Pri Piramidi) naj bi še štiri glave (nad 2000m) bogatila imena: Beračnik (Z od vrha) ter Zapraške Veže glava, Višarske Veže glava in Za Klobukom glava (V od vrha). Z vrha sva brez težav sestopila po omenjenih (manj izrazitih) glavah v vzhodnem grebenu in se z zadnje kote n…
