Begunjščica
Ljubelj. Osrednja grapa. Vrh. Šentanski plaz. Ljubelj. Malo časa. Kratka muzika. Snega je malo. Pod grapo in v njej je mestoma napihano. Povsod je brez podlage. Prijetno dopoldne.
Marijana & Marko Cuderman
Nalaganje ...
Kronološki pregled vseh novic
Ljubelj. Osrednja grapa. Vrh. Šentanski plaz. Ljubelj. Malo časa. Kratka muzika. Snega je malo. Pod grapo in v njej je mestoma napihano. Povsod je brez podlage. Prijetno dopoldne.
Planina Blato - Planina v Lazu - Lazoviški preval. Imela sva čudovit dan in vsi okoliški vrhovi so se kopali v soncu. Posebno lep je bil pogled na Spodnje bohinjske gore. S prevala sva nadaljevala pod pobočjem Debelega vrha. Snežna odeja se je hitro odebelila in razgiban teren 'gorindol' je dodatno poskrbel, da sva bila na Hribaricah šele ob treh... Na Kanjavec sva se vzpenjala po desni strani naravnost na greben in po njem na vrh (sonce se je počasi kopalo v zahajajočih odtenkih, za kontrast je bilo pobočje na drugi strani grebena v 'temni' senci). Sestopiti sva nameravala direktno navzdol n…
Popoldne. Gora sameva. Vsi so že sestopili. Pričaka naju neslišna belina. Na vrhu je hudičevo mrzlo. Prsti na nogah brez problemov zmrznejo. Brezskrbno divjanje navzdol. Ne gre. Snega je premalo. Izkupiček je črn noht. In čista pljuča.
Snega do vrha Male Mojstrovke je bilo presenetljivo malo, nekaj več snega je šele na glavnem grebenu in to na napihanih mestih. Greben je bil v nedeljo prijeten sprehod. Ravno prav zasnežen, ravno prav sončen in zelo zelo samoten. Z oblegane Male Mojstrovke sva se po stopinjah umaknila na Veliko. Shojeno je bilo tudi nadaljevanje vse do najvišje točke Mojstrovk, 2372m (ta kota presenetljivo nima imena, saj se za vrh Velike Mojstrovke ponavadi določi vzhodna kota: 2366m). Nadaljevanje do Zadnje Mojstrovke je bilo še deviško. Brez večjih problemov sva 'zgazila' na vrh, tu sva prečenje zaključil…
Za spremembo sam, in sem šel na eno 'krajšo' turo v okolici. Prečenje Storžičeve skupine (od Kriške gore do Jakoba) sva skupaj enkrat že izvedla in stanje je še vse po 'starem'. Prav tako sem zgrešil pot pri Psici, le da sem bil tokrat zaradi trme (nisem se hotel vračati) povsem namočen (snežna brozga na rušju). To mesto (nekaj naprej od odcepa Psica/JZ grapa) bi moralo biti bolje markirano, ker te sledi zapeljejo. Markacije ravno tam ni nobene... Proti Storžiču je bilo na grebenu vedno več snega, tako da je bil ta del kar siten. Na drugi strani Storžiča snega ni bilo, kar ne morem trditi za…
Košutica, 1968m, je najbolj zahodni vrh Košute in je od osrednjega masiva ločen s Hajnževim sedlom. Zemljevid Stola (1990) pravi, da so markacije le na grebenu. Avto sva pustila na cesti pod Ljubeljem, 900m, in takoj sva začudeno uzrla markacije. In te markacije so naju peljale na Planino Korošico in potem naprej na greben zahodno od Košutice (stik z avstrijsko grebensko markirano potjo)(do sem so markacije redke). Po grebenu do Košutice sva sledila 'avstrijskim zastavam', naprej do Hajnževega sedla ni markirano, a je zato zelo dobro zavarovano (jeklenice) in shojeno. S Hajnževega sedla sva p…
Pravzaprav sva hotela na Kaninske pode, a naju je pogled tako prikoval na Loško steno, da sva bila takoj drugih misli. In na Briceljku tudi še nisva bila... Markacije do lovske koče so redke in obledele, naprej proti Briceljku pa nekako na vsako uro eno markacija. Pod strmo Briceljkovo vzhodno vesino naju je pričakal sneg. Prehod čez skalnato zaporo je bil tako žal snežen in nemarno drseč. Pri vrhu prehoda se je zadeva tako lepo izkomplicirala (gladke in snežene/mokre plošče, nič oprimkov), da sva zaradi vse večje izpostavljenosti raje cviknila. Desno od tega prehoda je bilo še nekaj možnosti…
V vodniku Manj znane poti slovenskih gora je opisana tura na Brano po vzhodnem Kaptanskem grebenu. Plezanje na Kaptan je opisano kot alpinistični vzpon druge stopnje. Opis vzhodnega grebena je odličen, tako da nisva imela nobenega orientacijskega problema. Plezanje je zelo prijetno/razgledno in težave ravno pravšnje (kratki odseki dvojke). Tudi sneg, ki je bil presenetljivo nizko, ni preveč oviral napredovanja. Plezala sva večinoma prav po grebenu (tudi na zadnji višji stolp; ta je v vodniku ocenjen celo s III, midva bi ga ocenila z II), ki naju je nezmotljivo pripeljal na vrh Kaptana. Jebemt…
Malce je rosilo, prenehalo, se odločalo, da spet prične, si premislilo... Midva sva se na Ljubelju prav tako odločala in pozno sklenila, da greva na Zelenico in naprej pogledat JV greben Palca: Na Možeh. Na mejni greben sva prišla skupaj z vlečnico. Greben naj bi bil prve stopnje, a se je kmalu bahal z dvojko. Vzpon na prvo večjo grebensko čukljo je namreč za dve (mejni kamen 25/61). Potem se je še bolj izkompliciralo. Naslednjo večjo čukljo sva tudi preplezala, a je nisva mogla prečiti, ker se je greben temu uprl. Poiskala sva drug sestop in iskala nadaljevanje. Greben je bil malce prezakomp…
Oblačno. Prisopihala gor iz Valvasorja. Zgoraj močan veter in oblačno. Snega ni. Začuda precej obiskovalcev. Sestopila.
Divje robe. In lepo vreme. Ni lepšega za gorniško potepanje po pozabljenem grebenu. Tole sva videla: Dovški križ je križišče grebenov, trije kraki so 'visoki', le četrti (južni) 'enakomerno odsekano' pada v Vrata. Pravzaprav je južni greben dvojen: Kopice in Šplevta. Greben Kopic kaže nabrušen obraz z vseh strani. Zelo lep pogled nanj je z grebena Šplevte. Pred nami se odprejo tri markantne kopice in to v treh nadstropjih: najvišja je priraščena na vršno pobočje Dovškega križa in ni tako nabrušena in mogočna (2399m, nekje od 10-20m relativne višine), srednja deluje najbolj strašljivo (2300+m,…
Iz Mač (pri Preddvoru) sva 'tekla' na Storžič (malce krajše kot na Grintovec; od potoka je za 1400 m višinske). Kar lepo nama je šibalo, nad Kališčem je pomagalo tudi sonce. Zgoraj je bilo za razliko od spodaj vse jasno, a se meglice s tem očitno niso strinjale in so to tudi kmalu dokazale. Mesnerju sporočava, naj se počasi kar začne pripravljati za Tek na Grintovec, če bo šel gor tečt z žakljem cementa, potem sva mu že čisto blizu za petami...
Popoldan sva mela mal cajta in sva šla mal pošnofat na ta mal Draški vrh. Gor sva priletela z Rudnga pola in prek Viševnka. Ni blo prov dost cajta, sva pa pregledala grebenček prot ta velkmu Draškemu. In se začetek kar da prelezt, težave so za I-II. Prečla sva do konca skal (naprej je travnat greben do sedla s ta velkim Draškim) in se po grapci spustla (en mal sitn) do rdečih pack in šibala nazaj na Srenski preval, dol na sever in prek Kačjega robu na Zlate vode. Na Rudnem sva bla glih pred temo.
Travniška/Travnikova dolina. In nad njo cela rajda grebenskih vrhov: Plaski Kuk, Planja, Travniški rob in Travnik. Ter trop kozorogov in še več gamsov. Poglejmo. Z Vrsnika sva po markirani poti dosegla Planino za skalo (ubogala sva nasvet in malo pod planino skrajšala pot, planino sva b.p. dosegla direktno po strmem travniku), tam sva zapustila markacije in čez lovski prehod (jeklenica) nadaljevala v Travniško dolino. Nadaljevanje je bilo pesem. Našlo naju je tudi sonce in vsa okolica je oživela. Pot sva zapustila in se povzpela do vznožja Plaskega Kuka. Čez strm prag (strme pečine po vsej ši…
Lani decembra sva pozimi po 'napačnem' prehodu splezala iz Spodnjega v Srednji kotel (zato nama je tudi zmanjkalo dneva za vrh Na pečeh). Tokrat sva dobro prebrala opis: prehod je na desni strani. Tam je strm žleb in 'potka' se vije večinoma po travah levo od žlebu. B.p. Nadaljevanje v Zgornji kotel je povsem lahko in kmalu sva bila na vrhu Na pečeh (imenovan tudi Vrh za stenami), 2039m. Na severni strani pozimi ni sonca, ne? Ne! Špikova škrbina in sonce sta bila tako lepo poravnana, da sva se lepo grela. Tu je že vse snežno belo in mrzlo, bliža se zimska pravljica. Na 'divje' sva prečila pod…
Okoli Špika je bilo v nedeljo na nebu vse modro. Štartala sva s ceste, ki se odcepi pri Jasni in konča nekaj pred Žago (do sem se b.p. pride z avtom), nameravala pa sva pogledati za prehodi do Rigljice in morda še malo naprej proti Rušici. Lovska? pot (povsem spodaj poteka ob Rogarjevem grabnu) je zelo dobro shojena in lahko sledljiva do križišča na 1600- m. Tam potko prečno preseka gorniška pot PP. Nadaljevala sva navzgor (malce slabše sledljiva pot) in kmalu sva pristopila na Kurji vrh (tu se na martuljške gore odpre neopisljivo lep razgled), kjer je vpisna knjiga razkrila, da še zdaleč nis…
Od leta 1996 prirejajo tek na Grintovec. Štart je pri Domu v Kamniški Bistrici, cilj je na vrhu Grintovca. Višinske razlike je za 1958 m, najboljši čas je letos Andrej Mesner popravil na neverjetnih 1 ura, 21 minut in nekaj nepomembnih sekund. Uradno se na vrh hodi 5 ur in pol. Brez počitka seveda. Za ta gorski tek sva vedela od 1998 in malo po malo naju je firbcalo v kolikšen času bi zmogla 'priteči' na vrh. Prejšnji teden naju je Robertov MY WAY dodobra 'znerviral' in tako sva v soboto popoldne prijetno dremuckala v avtu pred Domom v Kamniški Bistrici in čakala, da preneha deževati. Ob pol…
Po stari trenski poti direktno na greben, po grebenu čez Ušje, Plešivec, Trentski Pelc in vse do Srebrnjaka, potem po mulatjeri dol v Trento. To so bile najine sanje, za sanjanje pa je bilo krivo prekrasno vreme, ki se je zgodilo v nedeljo dopoldne po poplavljeni soboti. Avto sva pustila v zaselku Pri cerkvi (Sv. Marija), prekoračila brv in nasproti britofa poiskala začetek brezpotja, ki vodi na Staro utro (opis v JA, Mihelič). S ceste človek ne bi verjel, da je mogoče priti čez začetno steno, a od blizu potka prav umetelno vodi prek pregrade (pomaga tudi jeklenica). Začetni del poti je vzdrž…
Od spodnje postaje žičnice sva tekla na Vodine (zdaj se narobe reče Ledine). Vreme je bilo lepše od napovedi (tudi sonce se je kazalo) in pri koči sva se odločila, da ne bova takoj sestopila. Tako sva nadaljevala na Veliko Babo, prečila po grebenu do Male Babe in sestopila mimo Jenkove planine. Markirana pot, ki gre direktno na Babo, je spet odprta in na novo označena. Greben je bil nasploh fin, celotna tura pa ravno pravšnji izlet za nemirno vreme. Snega je bilo na turi bolj za vzorec, še sonca je bilo več :) Mala Koroška Baba, 2018m, je bila včasih tam, kjer je sedaj Ledinski vrh, potem so…
S Škrbine pod Prestreljenikom se prek neizrazitega začetka vzhodnega grebena (Grdi vršič, 2340m, in Ovčji vršič, 2282m) vzdigne stena, ki je strmo odsekana na obe strani (na eni strani je Krnica, na drugi Skripi). Beseda teče o grebenu Stadorja. Vrh grebena je kota 2235m, greben se potem počasi spušča do dvoglavega Velikega Stadorja (2165m in 2161m), dokler se pri Sklepu, 2136m, enakomerno visoki greben ne zaključi, razcepi in 'pade' navzdol. S Prevale sva jo kmalu po brezpotju ubrala na škrbino med Stadorjem in Ovčjim vršičem. Snega je bilo ravno prav, da so bile vse luknje prekrite in so ko…