Bi se radi do onemoglosti naplezali ferat: težkih, srednjih in lahkih? Pa sem vam ob tem ne ljubi hodit nekam daleč v visokogorje? Potem vam priporočam obisk feratarskega poligona v plezališču Škocjan (Kanzianiberg) na Avstrijskem Koroškem. Toliko ferat, kot jih je tu zbranih na enem mestu ne boste
Bojan Ambrožič (blog)Poletje se počasi bliža h koncu. Zato sva izkoristila lepo vreme za še en obisk tolmunov v Repovem kotu. Vreme pa ni v hribe potegnilo samo naju, ampak kar “celo” Slovenijo. Na parkirišču na Jermanci sva zato kar s težavo našla prosto parkirano mesto. Vendar, ker sva kmalu zavila na malo
Bojan Ambrožič (blog)Säuleck je 3086 m visoka gora v pogorju Ankogelgruppe. Ker je relativno lahko dostopna nosi tudi vzdevek “Damski tritisočak”. Poleg običajnega pristopa, ki ji je dal vzdevek, čez njeno JZ steno poteka zahtevna ferate D/E težavnosti. S turo smo začeli na parkirišču na planini Dösner Alm (
Bojan Ambrožič (blog)Montaž ali Špik nad policami je drugi najvišji vrh Julijskih Alp. Ime je dobil po številnih širokih skalnih policah po katerih se veselo pasejo kozorogi. Turo sva začela na planini Pecol. Mimo koče Brazza sva se čez Visoko Montaževo planoto vzpela do škrbine Disteis. Tu pa sva nadaljevala levo proti
Bojan Ambrožič (blog)Nad Vršičem potekata dve Hanzovi poti. Poimenovani sta po alpinistu in graditelju poti Ivanu Vertelju – Hanzi. Prva poteka čez SZ steno Prisanka, midva pa se odpravila po tisti, ki gre na Malo Mojstrovko. Z Erjavčeve koče sva se čez Vratca najprej povzpela na Slemenovo špico. Na travniku s pog
Bojan Ambrožič (blog)V Sloveniji nimamo prav veliko čiste divjine. Ena izmed izjem je soteska potoka Gačnik v bližini Idrije. Gre za 8 km dolg kanjon, ki skriva vsaj 13 večjih in še nešteto manjših slapov. S prijatelji iz PD Cempin smo si za izziv zastavili, da ga v celoti preplezamo od spodaj navzgor. Opozarjam! Na to
Bojan Ambrožič (blog)Bavarska smer (IV+) je še ena izmed klasičnih smeri v Triglavski steni. Po tem ko sva z Lloydom pretekli vikend preplezala Kratko Nemško smer, je bila ta smer logično nadgradnja. Vendar prav veliko skupnega s prej omenjeno smerjo nima. Nemška smer je večinoma II. težavnostne stopnje s posameznimi me
Bojan Ambrožič (blog)Ferata Renke je nadelana sredi istoimenskega plezališča. Trenutno je to Ljubljani daleč najbližja ferata. Do nje pridemo tako, da parkiramo pri brvi čez Savo, tik pred vasjo Renke. Brv je v zelo slabem stanju in je uradno zaprta. Vendar je vseeno treba iti čez njo, ker v bližini ni drugega mostu. Za
Bojan Ambrožič (blog)Kratka Nemška smer z izstopom Zimmer-Jahn je ena najbolj plezanih smeri v Severni Triglavski steni. Težavnost smeri je za plezalske razmere resda skromna (IV-/II-III). Vendar, ker je smer visoka kar 800 m vzpon po njej nikakor ni šala. Zato jo običajni gorniki lahko preplezamo samo ob spremstvo izku
Bojan Ambrožič (blog)Ferata na Češko kočo je bila odprta leta 2014 in je po dolžini jeklenice (320 m) še vedno edina daljša ferata v slovenskih hribih. Uradno je njena težavnostna stopnja “E,” vendar se večina feratarjev strinja, da je to nekoliko precenjeno. Od parkirišča v Ravenski koči do vstopa v ferato
Bojan Ambrožič (blog)Kopiščarjeva pot na Prisank / Prisojnik je poimenovana po trentarskem vodniku Antonu Kravanji – Kopiščarju. Zgrajena je bila že davnega leta 1948. Pred izgradnjo modernih športnih ferat v 21. stol., je bila to najtežja ferata v Sloveniji. Meni je všeč, ker poteka čez severno steno gore, kar om
Bojan Ambrožič (blog)Klopce ljubezni so klopce s silhueto srčka, ki so postavljene v hribih na zelo razglednih (in romantičnih) točkah. Klopce sestavljajo v mizarski delavnici Klevže v Rogaški Slatini. Klopc je iz meseca v mesec več. In sicer že stojijo na Veliki planini, Polhograjski Grmadi, Osojnici, Vogarju, Boču, Do
Bojan Ambrožič (blog)Prepotoval sem že dobršen del sveta. Na dopustu na morju v klasičnem pomenu besede pa še nisem bil nikoli. Vedno sem na tak način dopustovanja gledal z rahlim posmehom. Zadnjič sva s prijateljem sredi gorskega teka za hip posedla na eni izmed plaž na Siciliji in sva se že po 15 minutah vsa zdolgočas
Bojan Ambrožič (blog)Skoraj vsak ve, da imamo v Sloveniji Jedrsko elektrarno Krško. Precej manj ljudi ve, da imamo v Reaktorskem centru na Brinju pri Ljubljani tudi raziskovalni jedrski reaktor – TRIGA. Jedrska energetika je z več vidikov zelo pomembna tema. Kljub temu, pa se v našem šolskem sistemu, temu področju znano
Bojan Ambrožič (blog)V bližini ferate Hvadnik so pred kratim navrtali čisto novo ferato, ki zaenkrat še ni uradno odprta, niti poimenovana. Ferata je tako nova, da ob mojem prihodu še domačini, ki sem jih srečal, niso vedeli da obstaja. Poteka v soteski ob Jermanovem slapu. Začetek ferate je kar iz asfaltne ceste v Gozd
Bojan Ambrožič (blog)Kriški podi sodijo med najlepše predele Julijskih Alp. V take kraje je kar malo škoda hodit v slabem vremenu, saj smo zelo prikrajšani za razglede. Tokrat pa je bilo ob vročinskem valu vreme cel dan brez oblačka. Začel sem na parkirišču v Vratih (celodnevna parkirnina znaša 3,5 €). Nato pa sem skozi
Bojan Ambrožič (blog)Bohinjsko jezero je naše največjo stalno jezero: dolgo je 4,3 kilometre in široko do enega kilometra. Če po pešpoti obkrožimo celotno jezero, prehodimo 10,8 km. Na sploh jezero in njegovo okolico kar dobro poznam, saj sem ga že občudoval tako iz Spodnjih, kot tudi iz Zgornjih Bohinjskih gora. Nikoli
Bojan Ambrožič (blog)Cilj današnje ture so bile Vrbanove špice, kjer se že dolgo nisem potikal. Izhodišče predstavlja Langarjev rovt v Kotu. Cesta do izhodišča je slaba, a (še) prevozna za osebna vozila. Pot navzgor skozi Kot že kmalu postane strma in zahtevna – sploh za moje uničene gležnje. Že malo nad izvirom s
Bojan Ambrožič (blog)Včeraj okoli 10. ure zvečer so bili v Sloveniji na nebu videni tako imenovani noktilucentni oblaki. Gre za najvišjo vrst oblakov, ki se pojavlja na nadmorskih višinah od 76 do 85 km. To je v mezosferi, skorajda na robu vesolja. Običajni se oblaki pojavljajo na višinah od 0 do največ 14 km. Pojav nok
Bojan Ambrožič (blog)Najlepši del slovenskega morja Slovenija ima 46 km obale. Od tega je samo 8 km obale nepozidane, kar znese le 4 milimetre na vsakega prebivalca Slovenija. Zato pogosto slišimo mit, da slovensko morje ni “dobro”. Sam pa že leta obiskujem slovensko obalo in sem nasprotnega mnenja. Tek ali
Bojan Ambrožič (blog)