Na vsakih nekaj let v oktobru ponovim krožno turo od Mangartskih jezer čez Malo Ponco, in ob vsakem obisku sem navdušen nad slikovitim okoljem, veličastnimi razgledi in skoraj nenavadno samoto. Letos je jesen nekoliko bolj zgodnja kot smo se privadili v zadnjih letih in barve so v polnem razcvetu. Ž
Po turobnih deževnih dneh je bila sončna nedelja več kot dobrodošla – in odlična priložnost za obisk bohinjskih hribov. Jutro je bilo mrzlo in malce temačno pod pokrovom bohinjske megle. Ker je bilo tudi mirno in samotno, sem za začetek skočil do slapa Savice, ki je bil po obilnem dežju zares
Vroče in stabilno vreme še kar vztraja, zato se je zdel vzpon na Mrzlo goro nekako primeren. Belska Kočna je še vedno bližje kot se zdi, a še vedno ostaja odmaknjena in samotna. Z Maretom sva se tokrat namenila poiskat prehod na Krničko goro preko navidez nedostopnih strmali. Markirana pot se hitro
Sončen vikend smo preživeli v društvenem druženju na Kriških podih. Družba je bila številčna in pestra, vsi pa smo seveda izkoristili priložnost za odkrivanje spet novih poti po okoliških hribih. Sam sem bil tudi prvič v Pogačnikovem domu in sploh po dolgem času v kakšni naši planinski koči. Tista k
Široka peč je že na pogled ena najbolj strašljivih gora pri nas – in ta videz vsekakor upraviči tudi od blizu. Prvi vzpon na vrh so opravili šele leta 1928, kar kaže, da gre za resnično odročno in težko dostopno goro. Po drugi strani imajo ta odročnost, pristna divjina in surova lepota nek svo
Podoba severne strani Poliških Špikov nad dolino Zajzero je najbolj začarala verjetno največjega častilca Montaža, Juliusa Kugyja, ki je davnega leta 1902 z vodnikoma Komacem in Ojcingerjem preplezal direktno smer v severni steni, kar velja za njegov življenjski dosežek. Smer je bila nedolgo zatem o
Sklad na skladu se vzdiguje, golih vrhov kamni zid … Tako je Valentin Vodnik videl Vršac, ki se pne visoko nad Zadnjico, čeprav je z juga videti kot komaj omembe vredna vzpetina tam na koncu doline Triglavskih jezer. Vrh je torej redko obiskan in ponuja mir ter lepe razglede le malo vstran od
V divjini zahodnih Julijcev se najde marsikakšen zanimiv pristop, kjer lahko doživiš pravi gorski mir in prvinskost. Vrhovi nad dolino Zajzero se že tako zdijo nekam odmaknjeni in nedostopni in še zmeraj sem navdušen, ko se preko na videz neprehodne stene “sprehajaš” in odkrivaš prehode,
Morda sem res že pred tednom dni zaključil smučarsko sezono, ampak ni konec dokler ni konec. V resnici je bila Tofana v načrtu že prejšnji vikend, a je bila lepša napoved za Avstrijo. Tokrat pa sva se z Marušo odpravila na vikend izlet v Dolomite. Po svoje je dokaj daleč za en hrib, vendar je …
Pomlad je res lep letni čas: v zeleni dolini se vse prebuja in raste, v visokogorju pa vztrajne smučarje čakajo idealne razmere za še zadnje zavoje v sezoni. In ker so ta vikend odprli cesto do jeza Kölnbrein (1900 m), sva tudi z Zoranom izkoristila lagoden dostop do snega. Večina se je namenila pro
Tako kot smo lani po sedmih letih ponovno obiskali Islandijo, smo letos v isti zasedbi po sedmih letih spet obiskali Norveško. In tudi letos smo bili ob prihodu sprva razočarani nad bolj skromno zimo kot pred sedmimi leti, vendar smo – spet podobno kot lani – vsakič prismučali do avta. T
Logika lahko deluje v dve smeri: v tej vročini se ne hodi smučat; ali pa: v tej vročini je treba pohiteti, da izkoristimo še zadnje priložnosti za smučanje. V soboto smo slednjo logiko preizkusili v Vratih, kjer je že resna pomlad. Sneg se sicer pojavi na običajnem mestu pod potokom, okoli 1400 m vi
Kljub nekakšnemu pomanjkanju izvirnosti pri izbiri tur, se ne morem pritoževati nad lepo uspelimi izleti v domačih hribih. Že prejšnji vikend sva se z Džanijem odpravila v Tamar: delno zaradi te neizvirnosti, delno pa zaradi ene pomembnejših motivacij pri turnem smučanju – lenobe. Računala sva
V dobi čudnih zim so misli vedno odprte za različne možnosti. Prvič smo smučali v Iranu že leta 2018, takrat v gorovju Zagros. Žal je bila tista zima neobičajno suha in topla, a izkušnja je bila vseeno dovolj obetavna, da sva kasneje z Marušo še dvakrat obiskala Iran, zdaj že prijatelj Hamid pa nas
Tako kot zmanjkuje snega in primanjkuje smučarskih možnosti, mi že manjka besed o Mojstrovkah. No, razmere se bodo že kmalu spremenile, pred poslabšanjem vremena pa so se prav Mojstrovke znova izkazale za dobro izbiro. Res lepo je tam zgoraj opazovati oblake, ki ovijajo naše najvišje očake … v
Pa še en sončen vikend v iskanju snega. Nabor smučarskih tur se vztrajno oži, ampak v takih primerih se Tamar pogosto izkaže za dobro izbiro – in tudi v soboto se je to potrdilo. Kotovo sedlo je sicer praviloma pomladanska tura, saj temperatura je bila že temu primerna. Edini minus je bil, da
Nad vremenom zadnje vikende se res ne moremo pritoževati – razen seveda nad nihanjem temperature. In medtem ko je na domačem vrtu še vedno sneg, ga je v hribih čedalje manj … V Podnu je bil sneg že v začetku meseca, zato bo dobro izhodišče tudi za na Stol. Za ogrevanje po lepo urejeni te
Še en sončen zimski vikend, tokrat končno v domačih hribih. Sicer je več snega zapadlo na domačem dvorišču kot na Gorenjskem, kjer v gozdu že tako ni bilo podlage, nad gozdno mejo pa je v soboto kraljeval veter. Izbira ture tako ni bila lahka, tudi smuka ni bila posebno dobra, ampak snežna idila in
Sončen vikend smo spet preživeli v Avstriji – tokrat nekoliko bliže, a še vedno daleč, ko je treba po turi v avto… Vseeno smo dobro izkoristili dva dneva za odkrivanje novih hribov – in, glede na mešane razmere, tudi precej odlično smučali. V soboto smo se zapeljali skozi Gmünd in
Še eno leto je minilo, zadnje dni sem tudi tokrat preživel na snegu. Ker ga je pri nas tudi to sezono bore malo, je bilo treba na severno stran Alp. Smučarski dopust sem tako združil z obiskom pri Andreju, Nini in Reneju v Davosu, kjer že predolgo nisem bil. Prvih par dni smo preživeli na … Na