Nisva bila prav zgodnja, ob desetih je na izhodišču še snežilo in tako je bilo še kakšne tri ure. Sneg je pa kar padal, a ne z namenom, da bi zapadel. Po cesti na planino Krajni dol, na smučeh do 2000 m, v derezah in s cepinom na škrbino Riomoz in po normalni smeri do Luca. Vzdušje tisto pravo zim
Ko zapade nekaj cm snega, in ko izbiraš kam, potem skoraj vedno "pije vodo", da greš okrog Kanina. To področje skoraj nikoli ne razočara. Smučar vedno najde nekaj "užitnega" za pestro smučanje. Tudo vedno se lahko odločiš ali gresš povsem od dpodaj ali koristiš gondolo do Gilbertija. Tako je bilo tu
Na cesti do planine je dovolj snega, zaenkrat se lahko brez problemov prismuča do avta. Nad 1800m se snežna odeja krepko odebeli, svežega snega je pomoje okoli 10-20cm. Sneg je na cesti trd, zgoraj pa suh. Aignerhohe je že precej popisan, ampak je še veliko prostora za ustvarjanje. Parking je 8€ za
Severno nad cesto med krajema Mautendorf in Tamsweg je "malo morje" turnosmučarskih ciljev. Klasike kot so Gensgitsch, Gumma in Preber so dobro poznane in popularne. Bolj oddaljene od krajev in z izhodiščih v zatrepih dolin, pa so ture osamljene, odlične in na povsem drugem nivoju zahtevnosti.Parkir
Na severni strani Alp s snegom nad 2000 metri ni kaj bolje kot na južni strani. V nižjih legah pa ga je več, v osojnih legah je do dolin, zato je možno planirati turo tudi z več kot tisoč višinci od avta do avta. Odločili smo se za znano turo z visoko verjetnostjo vsaj solidnih če ne dobrih razmer.
Ker pri nas ni nobene prave zime, da lahko nataknemu turne smučke za kako “pravo turo” , jo zopet mahnemo skozi tunele k sosedom. Plan je bil prejšnji teden planiran Schilhegg, pa smo ugotovili danes, da nas je navigacija malo zapeljala zadnjič, pa tudi danes. Tokrat se nismo dali in prispeli na pra
Na Prestreljeniku še nobenih sledi, nasploh je presenetljivo solidno zalit z izjemo nekaj vršnih metrov, kjer žal zmanjka uporabnega snega. Večinoma grifig trda kloža, zelo solidna smuka po direktni varianti. Smučišče tudi užitno, ni bilo še zdrajsano. Odokativno danes več turašev kot alpincev.
Sama sva bila, ne samo na hribu, ampak v celi dolini. Seveda, razmera ni niti suboptimalna. Start dokaj pozen, po tekaški gre s smučmi, po gozdu več ne. Ko si iz gozda, bi se dalo naprej na smučeh, vseeno sva nadaljevala peš še celo sotesko, ki je zaradi plazovine tehnično zahtevna. Naprej po robu d
Rad poudarim, da kadar manj pričakuješ, bolj si presenečen, ko te dobesedno najdejo dobre snežne razmere. Tokrat sva s Tadejem zavila v globoko grapo desno od mogočne stene Malega Koritniškega Mangarta. Tam sva se zares dobro tudi nasmučala. Smučanje v zgornjem delu grape ****/*****; smučanje v osre
Sem dobil info, da so v nedeljo dokaj neproblematično prismučali do parkinga iz VDV, tako da sem bil dokaj optimističen, da bi se to dalo izvesti tudi iz slabih 100 metrov višjega izhodišča za Mrežce, Medvedove konte. In dejansko se je dalo, z enim petmetrskim peš intermezzom.Od vrha pa do konca rav
Navzgor brez posebnosti, cesta spodaj ledena, 4x snemanje smuči. Enako pr smuki navzdol. Sicer pa prav prijetno, še vreme nama je služilo. Mine so, a če se držiš ceste do bajte, ni težav.
Če hočemo smučati po lepo zasneženih poljanah, se je teba odpeljati k sosedom na sever. Danes je bil plan osvojiti “šilček”, a so nam snežne razmere na cesti zadnje 2 km do izhodišča le to onemogočile, bi morali imeti 4x4. Zato je bila kar hitra odločitev, da gremo v dolino Wald in na Schopfing. N
Z Neveje na Pecol, v krnico pod južno steno Špika nad Nosom in po diretisimi naravnost do Luce. Na tej strani za razliko od sobote ni bilo nič ledenega (razen ceste). Do smeri lagodno na smučeh, po smeri pa garanje po taki in drugačni predirajoči se skorji z dodatki strmega vrtnarjenja, okopavanja z
Kdor se pelje čez prelaz Radstadter Tauern (Obertauern) in se spusti na zahodno stran, zagleda pred sabo fantastično, belo piramido. Steinfeldspitze je dosegljiv tudi iz izhodišča na planini Gnadenalm (tudi izhodišče za oblegani Spirtzinger). Začetek je nekaj deset metrov po tekaških progah, potem p
Danes sem bil na Pokljuki in za vsak slučaj vzel seboj tudi smuči. Z Niko sva imela časovno luknjo slabih dveh ur do biatlonske tekme, pa sva jo mahnila proti Viševniku. Prvih nekaj deset metrov ceste je kopno, nato pa se da na smučeh. Smučišče za silo, višje je nekoliko več snega. Nad Plesiščem je
Hvala Petru za izgradnjo temeljev turne smuke na domačih tleh in odlično idejo, kam se podati. Ja, k njegovemu opisu sobotnega gradbenega podviga tudi v nedeljo ni kaj dodati. Sneg enak, vreme podobno, hribi blizu in daleč okrog isti. Za petzvezdično smuko z domačih kucljev bo vsekakor treba nasuti
Včeraj sem jaz zjutraj pozabila doma čelado, obrat v Vodicah in ponjo, potem pa sem jo itak pozabila v avtu… danes je Marjana pozabila pancarje in to ugotovila šele na izhodišču. Zato je ves čas, ko sva midva “uživala” na Lackenkoglu, šetala po okoliških planinah in občudovala lepe razglede na Dachs
Napovedi krasnega vremena pač ni bilo za izpustit, in sem šel pač pogledat, na easy. Glede na zadnje sneženje sem kar vedel kaj pričakovati, in točno tako je tudi bilo. Sicer se da od parkirišča na smučkah, pa tudi nazaj, ampak če se bo sončno vreme brez sneženja nadaljevalo, ni nujno, da bo še dolg