Opremljenost v vodničku S1, tako da si predstavljaš, da bo dovolj svedrovcev. Napaka! Prvi svedrovec 15m nad tlemi... nato do sidrišča ok, drugi cug je razmeroma lep, v tretjem pa spet presenečenje... svedrovec 2m nad sidriščem, nato pa do naslednjega sidrišča nič. 4. cug na začetku 3je svedrovci. Skupaj 11 svedrovcev, 3 prepareli štrikci in 4 štanti na 180m smeri. Toliko o S1. 🙈 Skala se kruši in ima precej drobirja.
Prva resna ne-mentorska smer v hribih:) Idejni vodja Jakob me je dost nahajpu da sm reku ajde in sva zarinla. Dobra plezarija. Le konec tretjega in začetek sedmega cuga je bil nekoliko krušljiv, drugače pa uredu skala. Tudi luska je zdržala;) Smer je sicer dovolj nabita, po večini so na štantih svedri. Si pa izgleda s tem še nisva zaslužila piva, saj sva morala poiskati še pot do koče čez labirint ruševja. Hvala Jakobu za dobro družbo in dobrega soplezalca:)
V smeri sva imela super razmere (sama sva bila v celi steni; bilo je ravno prav oblačno, da popoldne ni bilo hudo vroče, ko je sonce posijalo na steno; skala je v tej smeri nadpovprečna za slovenske hribe), tako da sva uživala. Nekaj nadpovprečne pozornosti je zahtevala le orientacija in drugi raztežaj z malo strašljivim detajlom (prečko in plezanjem navzdol), ki na koncu ni tako težek, če veš, da te čaka rešilni stranc, a sem 10 min opazoval vsak grif in stop, preden sem se odločil za ključni tvegan gib. Sicer varoval je bilo veliko, a nisem ravno želel zanihati v prečki in izpuliti frenda…
Prva dva raztežaja je skala bolj tako, nato pa sledi lepa plezarija. :)
"Mami, a lahk gremo na Falzarego?" "Sej mamo Falzarego doma" Falzarego doma => Krajcarca 30min dostopa, svedri na 1-2m, jasna linija, vacation grades.. Priporocljivo tud za zacetnike, k jim je ta ocena na meji.
Ker smo imeli nekateri naporen sobotni večer, smo se zmenili z mojima 'varovancema' za nedeljsko popoldansko plezarijo na Vršiču. In da ne plezam še četrtič v karieri S raza, poskusimo tokrat desno Varianto. Vstop je bil precej neugleden (nagnjeno snežišče, moker vstop in nobenega klina na spregled, malo višje gor zelena barva v kaminu...) in plezal sem počasi z mislijo, da po potrebi obrnem, a na koncu ni bilo tako slabo in tudi ne težko. Kaj dosti sicer ni notri v prvih dveh raztežajih (tudi drugo sidrišče je bilo treba narediti, ko je bilo vrvi konec), a že po cca 100 metrih se smer…
Med vremenom in želji, da se vplezava v neki zadevi, ki je še nisva plezala, je Golnar podal odgovor: "Žuli njen pes". Začetek je šel, previsna poč levo od Kratkohlačinih lopic pa je zgledala mokra in napolitankasta, tako da sva obšla ta del po Kratkohlači. Nadalnji kamin je zgledal klinonesprejemajoč, tako da sva obšla levo na raz (kar se je na koncu izkazalo za težjo in bolj krušljivo varianto). Ker je vris v Golnarju samo nakazujoč, skica je pa itak mal čudna, sva nadaljevala v logično končno zajedo (kao plate na skici) Rdečega vraga. Tam je dosti ključna grif-luska zgledala, da se bo zdaj…
Zaradi vročine in nevihtne napovedi sva spremenila prvotni plan. V pogajanjih o alternativi je G. predlagal kar eno neznano smer izbseznama, kar običajno pomeni težave in zaplete. Tudi tokrat ni razočaral. Poleg te smeri sva žulila ti mal Redečega vraga in v podaljšku Kratkohlačo. Ķrša sva se naučila, tako da sva ready za sezono. :dzek:
Po zaplezu v Mandolinco, odplezu in delikatni reševalni prečki se mi ni dal in sm se v previsku potegnu za komplet. Se splača friknit in abzajlat, 3 zgornji cugi so whatever.
En teden po izpitu v Turncu smo kot novoizšolani tečajci končno doživeli svojo (za večino) prvo Paklo. Manjši del ekipe je v kamp Vesna prišel že v četrtek. Medtem ko so nekateri petek izkoristili za hajkanje, so mentorji odkljukali nekaj smeri s svojega seznama želja, preden so se posvetili nam tečajcem. Večer se je nadaljeval z golažem (sosedov pes se je razveselil ostankov), kopanjem ob sončnem zahodu in lovlenju ravnotežja na slackline-u čez dovozno pot kampa. Preostanek ekipe je kapljal v kamp do poznih večernih ur. S čelkami na glavi in vodnički v rokah smo z dodeljenimi mentorji…
Smer sva preplezala v okviru tabora KA na Kriških podih. Smer sledi žlebu ob robu enega od značilnih stebrov JV stene Planje. V smeri sva našla 3 kline, nekaj sva pustila še svojih, predvsem v težjih raztežajih. Najtežji prvi raztežaj (V+) niti ni toliko težak kot neroden, saj za noge malo zmanjka stopov in se je treba kar nekako prekobacati čez balvan v kaminu :smesko:. V drugem raztežaju sledi pokončen IV+, v tretjem pa neka čudna plošča nedoločljive težavnosti, sitna predvsem zaradi slabega varovanja. Zadnje težko mesto je kamin (V), ki pa se ga ta obplezati po levi, ampak je tudi tam kar…
Končno sem preplezala Colatoio :) veliko šalčk v rahlem previsu, skala je top.
Včasih bi človek rad plezal, a ima vesolje druge plane. Kljub omejenemu časovnemu oknu sva s Šefom zadnji dan zarinila v najdaljšo smer. Verjetno ni pomagalo, da sem malo zgrešil prvi štant in sva se zato prestavljala, pa tudi ne, da sem na tretjem 10 minut gradil hobotnico. Za številne kvalitetno zataknjene trikame pa se ne bom opravičeval nikomur. Kakorkoli že. Ko sva si izračunala, koliko časa bi potrebovala za podvig, sva ugotovila, da bi se ob prihodu v dolino počasi mračilo, naju pa bi čakala še pot v Slovenijo. Če bi šlo vse po planu! Ker nisva psihopata, sva raje izstopila po gredi za…
Tokrat z malo zamude, ampak vseeno - da ne gre v pozabo! Zadnje dejanje zlate generacije. Ne nek lep vikend v aprilu 2026. V divjini zahodnih Julijcev: Kot še vsakič doslej, smo tudi letos dočakali pomlad, ki pa sivemu volku prinaša mešane občutke. Lansko leglo je namreč zaključilo z zimskim izobraževanjem, zato bo to zadnja skupna tura v sklopu alpinistične šole. Ko na zbirnem mestu – izvoz za Gameljne – pregleda trop, opazi, da je tudi tokrat manjši kot na začetku zime. Premnogi so gore zamenjali za primorske stene. Tam je življenje enostavnejše. Da bi lažje držali krimpe, so si kratko…
Smer je precej bolj vertikalna kot se je spomnim in ponuja kar lepo plezo kljub nizki oceni. Štanti so skladno s spominom še vedno lepo v senci tudi med pripekanjem opoldanskega sonca zato jo z veseljem priporočim komurkoli. Ana je še drugič ta dan povedla navezo čez smer in trenirala zatikanje metuljev ter zank za luske. Sam pa sem po skoraj enoletni pavzi in treh dneh plezanja v Paklenici v tej smeri potrošil še zadnjo energijo.