je minila kot bi mignil in končno smo dočakali tudi prvi malo daljši dopust letos, roko na srce smo ga bili vsi že kar potrebni.Ampak najprej pa malo številk športnih aktivnosti, da malo vidim kje sem. Torej ker sem zopet malo spremenil način treningov malo zaostajam z kolesarskimi kilometri i
in to od domačega praga. Itak, da se ne spomnim kdaj sem bil na zadnje peš na vrhu, kot mu pravimo mi "našega brega", ampak, ker sem se malo posodobil z opremo, beri nove palice in nahrbtnik, je bil čas, da se podam zopet malo v brege.Ampak, ker sem pravi asket sem šel peš kar odo doma. Torej
za vse tiste, ki mislite, da se nič ne bere, naj vas potolažim, da se. Itak, knjiga je nekaj kar je vedno ob meni, je pa res, da sem zadnje čase imel kar malo težav, da najdem neko dobro branje. Ampak, se je vseeno nekaj našlo, tako da, za začetek dve kriminalki, ki sta v bistvu set serij
so številke, če gledamo razne borzne indekse po vsem svetu. Seveda, so za temi rdečimi procenti tudi dejanske denarne izgube, ki jih najbolj občuti peščica multi milijarderjev, ki so izgubili na stotine če ne celo tisoče milijonov v različnih valutah. Se pa seveda vsaka taka kriza na borzah pozna tu
že leta in leta buri duhove ja in tudi meni se zdi nesmiselno početje, ki ljudi samo meče iz bioritma in nima nobene, kot bi se reklo dodane vrednosti. Še več prav absurdna se mi zdi razlaga s katero so pričeli s tem početjem, ki naj bi bila varčevanje z energijo.. Res nesmiselno. Ampak d
je beseda, ki jo marsikdo uporablja, ko se hoče izgovoriti zakaj še kar vedno vztraja in hodi v službo pa čeravno mu to nebi bilo potrebno. Predvsem se to kaže pri nas, ki smo še eni redkih, ki imamo možnost iti v pokoj malo prej, kot preostali ljudje.Ampak, ne to ne bo ponovno še en zapis o t
se bo po vse verjetnosti imenovalo obdobje, ko ga bodo obeleževali razni zgodovinarji. Mi seveda lahko to samo gledamo in se čudimo temu kar se dogaja. Izjave, ki se spreminjajo že včasih iz ure v uro pa najbolj vplivajo na Wall street, ki je najbolj dojemljiv na take zadeve in seveda so posle
tud tisto nedeljo, ko sem fraj nastavit budilko za pol šestih, spit doma kavico pol pa v avto pa na Areh. Prvič letos v tej zimi se nas je narava usmilila in nam postregla še z najbrž zadnjo izdatnejšo snežno odejo v naših koncih in ja za mene bi bil greh, če nebi šel na tekaške. Seveda, pa je
bi se lahko reklo temu. Torej zimske počitnice smo preživeli duatlon stajl kot bi se reklo. Prvi del smo preživeli v naši stalni bazi v Moravskih toplicah, ker pa je zima le pokazala še malo snega smo se odločili, da gremo še za par dni na Roglo in, da pokoristimo smučarske karte, ki so nam os
mislijo tisti, ki imajo v glavi misel, da si suh, ker velik špotraš. Ukvarjanje s športom ali bolje rečeno rekreacijo je nekaj, kar vam bo dalo boljše zdravje, nekaj kar vas bo spravilo v boljšo kondicijo, nekaj zaradi čega boste bolj samozavestni in še marsikaj, ne boste pa zaradi tega ne vem
končno nekdo, ki je direkt povedal in nič ne olepšava stvari. Seveda je to večini težko poslušat, ampak kdor bo malo pogledal resnici v oči bo lahko priznal, da ima človek prav. Torej, če koga zanima naj posluša tale podkast, sicer je v Hrvaškem jeziku a glede na to, da nas večina razume jezik
je danes v bistvu že poklic in prav te zadnje dni se malo raziskoval kaj vse se dobi na tem kanalu. Pa pustimo to, da so se bolj ali manj že vsi podkasterji tudi preselili na ta kanal, kar se men zdi kar mal brez veze, saj so podkasti namenjeni predvsem poslušanju in ravno ne vidim, da bi pote
bi se lahko reklo temu vikendu. Končno nam je uspelo uskladiti proste dneve z vremenom in v petek sem postal takoj dobre volje, ko smo se dvignili nad mejo oblakov in se za tri dni prepustili soncu in snegu in, če bi mi nekdo ponudil še take denarje v zameno za to, bi ga gladko zavrnil.Mislim,
na stara pota, bi se lahko reklo, čeprav bolj v šali kot zares. Torej lani sem imel cilj nekako povratek v tek s tem, da pretečem eno polovičko pod dve ure in, da presežem 2000 kilometrov v enem letu. In sedaj ko mi je to uspelo so se apetiti malo dvignili in tako sma si letos s Tatjano d
je stavek, ki ga bo danes izreklo na stotine ljudi, seveda bodo potem nekje po 10. januarju to že pozabili, ampak to sploh ni važno, ker glavo je, da danes vsi vemo, da bo jutri vse čist drugače.Malo ironično, ampak kako pa naj, če pa vsi vemo, da je pač to kruta resnica vsakega začetka novega
z zimsko sezono. V petek sva Miha in jaz uradno odprla našo smučarsko sezono, roko na srce sva v petek samo malo glumila po Rogli, jaz sem šel mal na tekaške, Miha pa malo sankat. No sva pa v soboto na polno zalaufala tud s smučarijo. Itak jaz prvo zjutraj na tekaške, pol pa še skupaj na alpsk
gledam skozi okno prvi to sezonski sneg in sem vesel, da sem na kolesu že prekoračil 3 jurje kilometrov, ki sem si jih zadal kot cilj v tej sezoni, še bolj pa sem vesel, ker sem do tekaških dveh jurjev oddaljen le še ščepec. In med tem, ko sedim pred Tevjem in gledam serijo o Cormoranu Striku,
je sicer malo močna beseda, ker pač še zdaleč nisem v neki hudi tekmovalni formi, a vseeno je jesen in prihajajoča zima čas, ko malo znižamo obrate vsaj kaj se športa tiče. V bistvu tako kot narava, ki se počasi pripravlja da si spočije je tudi za nas, ki smo malo bolj športno aktivni ta čas p
je bil cilj preteči polovičko na Ljubljanskem maratonu. In cilj je izpolnjen, skupaj s Tatjano, ki je še dan pred tem bila prepričana, da gre na 10ko, sva, bom brez lažne skromnosti reku, to naredila res tak z užitkom. Da malo podkrepim to z užitkom, torej še po slabih dveh urah teka pritečeš
sem doma, razlogi za kaj bodo mogoče tu tudi razkriti, saj o tem nastaja en kar obsežen zapis, za katerega pa ne obljubim, da ga bom kadar koli objavil, saj je kot že kak zapisa pred tem malo kontroverzen ali bolje rečeno sem v njem napisal par reči, ki enim sigurno ne bojo všeč, ko bi jih ali