Z Janezom nama Dolomiti niso bili naklonjeni ("mau sva cagova"), zato sva si za uteho privoščila malo Trentarske plezarije. Plezanje sodi v kategorjijo navrtanih, dolgih športnoplezalnih smeri, kjer se bolj ukvarjaš s plezanjem, kot strahom zaradi slabe skale ali varovanja. Tipično za Trentarsko pl
In Beno je bil zjutraj res zaspan, zvečer se je ujel v past gasilske veselice.... Dostop iz Vršiča do Zadnje Mojstrovke ni nič posebnega in tudi vstop v smer se najde brez težav. Smer ni preveč težka, sploh v spodnjem delu, ko večinoma plezaš trojko. Ko prideš na polico pod stolp, najdeš prvi klin
So stene in so stene ki te pritegnejo. Skupaj s Trapezom Draškega vrha, Kladivom in Vrhom ribežnov v to skupino spada tudi zid Mojstrovk nad Tamarjem, od Velike do Zadnje Mojstrovke. Podobno kot Travnik in Šite so je tudi zid Mojstrovk malo skrivnosten. Smeri je ogromno, grife si alpinisti podajajo
Napoved vremena je obetala vsaj dva dneva lepega vremena, zato se z Tomažem odpraviva v Dolomite. Že po poti naju spremljajo popoldanske nevihte. Ko se pa zvečer utaboriva pod Tofano, se pa tudi tam pošteno zakuha. Zjutraj se zbudiva v prekrasen dan. Odločiva se za najdaljšo klasično smer v steni,
Dopust je bilo treba izkoristiti tudi za kakšno visokogorsko turo. Tako sva z Tomažem odšla v Zillertalske Alpe splezat en lep greben. Po že znani poti Lienz, Brixen , čez prelaz Brener in takoj za avstrijsko mejo desno na staro Brenersko cesto proti mestu St. Jodok, tam desno skozi vas Vals v zatr
Po zaključku alpinistične šole mora vsak tečajnik opraviti še eno turo z alpinistom. Tako "tečajci" praktično pridejo od besed in terorije k dejanjem alpinizma. Vsako potovanje se začne z majhnimi koraki, zato jim izberemo lažje smeri, nekje okrog pete stopnje. Z Vasjo se domeniva za Tržaško v Trig
V te gore pojdi, kadar se ti zahoče užitka in kadar ti ni do prehudih naporov. Tako Mihelič opisuje Bele vode. Najlepša gorska postava nad dolino Belih vod je Visoka Bela špica, njen Severni raz pa je imeniten plezalni cilj. Smer je opisana kot ena najlepših tur zmerne težavnosti v Julijcih. Celotn
Končno sva z Davidom ujela poletju primeren vikend in se podala v mračno Travniško ostenje. Ob pol šestih zjutraj začneva s pristopom z Vršiča. Čez Sleme in Gamsove riže sva v dveh urah pod vstopom. Prvi del, do gredine pred prečko, še splezava nenavezana, nato pa se začne zares. Plezanje je resno,
Od »izdaje« vodnika za Trapez se je zgodilo nekaj novih ponovitev, zbral sem še nekaj podatkov več. Mučile so me Bencetove smeri v desnem delu Velikega Draškega vrha, določiti potek le teh in nekam zapisati da obstajajo. Iz tega razloga sem se polotil še celotnega ostenja Velikega Draškega vrha. Kak
Glede na to, da smer Janc-Mali velja za "lahko poplezavanje", smo se prepričali, da temu žal več ni tako. Če se kdo spogleduje z mislijo, da bi šel plezat Janc-Malija...močno odsvetujemo. Glede na količino materiala v smeri po nedavnem podoru, še zeloooo dolgo. Tri naveze smo se odločile da potipamo
Po krajšem listanju vodnička Benotu pade v oči Zahodna zajeda v Triglavski steni. Zapostavljeni zahodni del Stene, ter Miheličevi obeti o dobri skali vzbudijo zanimanje in tako se v jasnem sobotnem jutru znajdeva pod senčno zajedo. Spodnji del plezava pretežno plate, ki postajajo iz metra v meter b
Vikend se je bližal, ko sva z Brkotam tekom tedna izbirala lokacijo in smer ture, ampak glede na temperature ki so bile take kot bi šel v savno, sva turo prilagodila kar se je dalo, da sva čim manj beta karotena lovila oz absorbirala. Ideja je padla za Jezerski konec, da napadeva Tomažev steber, ob
Podaljšan vikend, vreme bo. No, pa pojdimo, via Val di Mello. Pridružena članica Rašičanom, za kar se jim zahvaljujem. Končno granit, toliko sem slišala o njem a nikoli plezala. Na hitro si preberemo nekaj malega o tem kraju, si ogledamo nekaj smeri. Vidim, da gremo v enega lepših delov Alp. Meka z
Čeprav se zdi, da se do Bundenskih Alp voziš celo večnost, pa je njihovo najvišje nadstropje - Piz Bernina - Slovencem najbližji štiritisočak. Dostojanstven masiv že od daleč izrazito dominira na meji med Italijo in Švico ter preko ledenikov in zasneženih prostranstev kliče na vrh. Slikoviti elegant
T. Mihelič in R. Zaman v knjigi Slovenske stene Debelo peč ne kujeta ravno med pomembne plezalske veljake, a omenjata, da je idealen cilj v času, preden se začne poletna sezona in "se z zasneženih triglavskih višav spuščajo še zadnji zmučarji." In ker je zdaj ravno tak čas, ko se stene še niso popo
S Sebom (AO Rašica), sva se večkrat pogovarjala o Karnijcih, ki so v njem pustili poseben pečat. Tisti, ko se preprosto zaljubiš v okolico, ki sestoji iz številnih stolpov, vsak od njih pa te posebej začara. Veselim se, ko končno uskladiva čas in greva raziskat smer Direttissima, ki te pripelje na
Hitre odločitve se velikokrat izkažejo za najboljše. In tudi tokrat je bilo tako. V soboto pozno popoldan z Uršo (AO Kranj) parkirava na parkirišču zraven hiše Luckner. Sledi večerja in spanje kar na parkirišču (nekako se nama ni dalo gužvat v zimsko sobo koče Stüdl). Zjutraj štartava malo pred čet
Na eni od popoldanskih vaj GRS-ja me je Martn presenetil z malo posebnim povabilom. Moram priznati da je ideja, da njegovo okroglo 40 praznujemo v Paklenici prav izvirna in sem je bil resnično vesel. Odločil se je namreč, da povabi soplezalce s katerimi je in še največ pleza . Vsi seveda niso imeli
Nekaj utrinkov z dvodnevnega smučarskega potepanja po Monte Rosi oz. 4 X 4000m. V soboto, 20.4.2019, smo se trije povzpeli na Piramide Vincent (4215m) in odsmučali nazaj do koče Gnifetti. Dostop nam je močno olajšal transport z gondolo do Punta Indren (3275m). Na velikonočno nedeljo smo se skupaj
Začetek ni bil obetaven. Vremenska napoved je bila slaba, zato se je marsikdo odločil, da ga tokrat ne bo v Paklo. A vseeno se nas je zbralo 26. Seveda pa je slabše vreme vplivalo na izbiro ciljev. Kljub temu smo vsak dan plezali, zaradi česar smo tudi prišli. Ekipa je bila sestavljena od ''tastarih