Popoldne ravno dovolj časa po šihtu, da ujamem sonce na hribu in morda še kaj posmučam. Plan Struška ali Dovška, vendar z avtoceste nad Javorniškim rovtom ne izgleda ravno obetavno, Dovška pa že na daleč izgleda lepo zasnežena flanka, upam tudi na zasneženo cesto od rampe nad Dovjem. Točno tako tudi
Tako je rekel Tomaž, ko sva stopila na letno parkirišče na Pecolu. Tam je pogled na vse, kar je potrebno videti pod južno stranjo Montaža. Lepa sled videna proti Curtissonu je bila samo še majhna pikica odločitvi, da je to najin današnji cilj. Fantastična flanka je bila v celoti trda. Lep, sončen, a
Do Križevca se nekako pripeljeva z mojo Dacio,naprej pa jaz na smuči,Matjaž pa peš.Nad Pusti rovtom je že zelo golo,a v gozdu je snega dovolj.Gor po cesti do Belske planine.Megla vztraja,v upanju,da jo veter razpodi.Nič od tega se ne zgodi in po sledeh predhodnikov pririneva do znamenitega kontejner
Z zadnjega levega ovinka pred Turraherjem malo začudeni zaorjemo v nedolžno belino. V nadaljevanju prečimo 2 steptani cesti, sicer si pa sami, s pomočjo navigacije, utiramo pot po idilični samoti, pri čemer nam le razgledi povedo, da smo zgolj streljaj od vrveža na Turracherju. Z vrha se spustimo pr
Ne zgodaj zjutraj z Markom poskačeva iz avta na prazni Selli Nevei. Odlično zasnežena, pristopna cesta naju je izvrgla na malo manj zasneženo planino Krajni dol. Malo vijuganja in iskanja stare sledi, ki elegantno ponikne v gozd nad njo. Višje v dolini Krajni dol je snega toliko, kot se ga potrebuje
Razmere so naju prijetno presenetile. Prava januarska zima z dovolj snega. Uležan suh sneg, sonce,cesta zvožena po celotni širini, nad Ogrisovo planino smučišče. Za razmere 4, ker je večina smučanja po cesti. Kljub ponedeljku sva srečala kakih 25+ somišljenikov, deloma penzionisti, deloma delavno lj
Turna smuka je tista kompetenca, kot veli sodobna učenost, radi katere je turni smučar turni smučar. Ž njo se on napravi, on jo živi in žalibog, ako mu umanjka, brez nje simbolno umrje. Pod vplivom eksplozije surovih gibalnih sil levega plužnega zavoja k bregu nekje daleč na strminah Ovčjega vrha z
Na Vršiču precejšnja gneča gorniških posameznikov, tečajcev in turistov, kar je sicer ob spluženi cesti januarja nekaj povsem običajnega. Do Vratc po nastreljeni smučarski gazi (nas so v alp.šoli učili, da se po turni gazi ne hodi, še posebej, če popolnoma nič ne pomaga), za vogalom pa pod severnimi
Z Neveje po presenetljivo dobro zasneženi cesti na planino Krajni dol, nad planino je potrebno malo slalomiranja med raznovrstnimi "količki", a nič strašnega. Nad razcepom za Riomoz je kmalu dovolj snega za brezskrbno smuko, so pa za gor priporočljivi srenači. Turašev danes kar nekaj. Spodnji/vzho
Danes sva startala po 8-uri iz Lj, ker naj bi bila tura kratka- vzhodna grapa Košutnikovega turna. Obtičala sva že v prvi strmini nad cesto, med ruševjem, podrtim drevjem s premalo snega. Na cesti je bilo sicer nekaj smučin, ki so se nekje izgubile (odnehali?). Prvih 200 višincev nama je vzelo 1h, n
Premalo snega - zato sem dol grede večji del šel kar peš. Po cesti skozi Savske jame so se zelo potrudili, da so uredili sankaško progo: za sanke res je, za smuče zelo za silo.
Cesta do Kramerhutte na Maltlatbergu je prevozna brez težav. Parkirišče se je hitro napolnilo. Iz doline je podoba zgoraj zgledala odlično in vabljivo, ko pa smo se približali smo ugotovili, da so vrhovi in grebeni močno spihani. Pretekle dni je tod kraljeval močan veter. Stubeck je popolnoma ogulj
Vzpon z zahodne smeri, po direktni proti bivaku. Vršni/strmi del se nama plazovno ni zdel dovolj varen in sva dobrih 100 m pod vrhom prečila preko grebena na normalko, kjer sva tik za Italijani (prišli so preko Riomoza) pristopila do bivaka na vrhu. Normalka je dovolj zalita (več možnih linij), ra
Ob pomanjkanju kakšnih briljantnih idej smo šli na turo, ki nam jo je predlagala Barbara. S taksijem lagodno do parkirišča pod Jamnig Alm, potem pa po desnih (gledano v smeri vzpona) pobočjih do Hagener Hütte. Med vzponom (pa tudi potem med smučanjem) je pihal kar zoprn severni veter, pri koči oziro
Ob 14h štartam z Vršiča, po Pripravniški gor (dobro shojena) in na Veliko Mojstrovko. Vzhodne vesine so bile smučarsko dobre, mehak napihan sneg, ki je lepo smučljiv. Odsmučam do izravnave na cca 2050m in nazaj vprežem pse na Malo Mojstrovko. Ožarjene gore so bile prav kičaste. Pri spustu zavijem v
Prvič smo se o Hohe Leitenu (2463m) v isti družbi, kot danes pogovarjali pred leti, ko smo na severnih pobočjih Stollentala nad Teuchlom opazili fantastično piramido zraven Teuclspitza. Naslednji dan je Italija objavila pandemijo koronavirusa in še predno smo se na to navadili, je sneg skopnel...Pre
Na parkiriscu kar nekaj vozil, vendar visje gori ni bilo posebne gnece. Sneg že iz parkirisca, za gor in dol.Najde se še tudi nezvožene površine, sicer pa je v osenčenih legah sneg bistveno boljsi.Pravzaprav odličen, kot družba.
Danes sem odtaval na smučarsko turo povsem sam. Na takšni turi imaš predvsem obilo časa za lastne misli. Lahko se posvetiš tehniki smučanja, se malo kao "brezveze" poigravaš, izbereš svoj ritem, ... Povezal sem smučanje z vrha Vrtače po "uživaškem" grabnu na jug (****). Sledilo je takotako prečenje
Bil sem dokaj zgoden in sem še raziskoval, saj sem na tej turici bil prvič. Od iznad P5 je možno navzgor na smučeh iti brez prekinitev, navzdol pa je zaradi tenke snežne odeje v spodnjem delu bolje paziti. Sicer nič posebnega. Zgoraj na robovih golo, navzdol pa rodeo.
Do Križovca zvožena cesta, z dobrimi gumami bi šlo najbrž tudi brez 4WD. Na vrhu je dobrih 20 cm nespihanega pršiča, na bolj osončenih delih že malo južno. A podlage ni in je treba paziti na kamenje, tako da sem lahko naredil le par lepih zavojev. Od Pustega rovta navzdol je snega malo, a se da po z