Vikend se je bližal, ko sva z Brkotam tekom tedna izbirala lokacijo in smer ture, ampak glede na temperature ki so bile take kot bi šel v savno, sva turo prilagodila kar se je dalo, da sva čim manj beta karotena lovila oz absorbirala. Ideja je padla za Jezerski konec, da napadeva Tomažev steber, ob
Podaljšan vikend, vreme bo. No, pa pojdimo, via Val di Mello. Pridružena članica Rašičanom, za kar se jim zahvaljujem. Končno granit, toliko sem slišala o njem a nikoli plezala. Na hitro si preberemo nekaj malega o tem kraju, si ogledamo nekaj smeri. Vidim, da gremo v enega lepših delov Alp. Meka z
Čeprav se zdi, da se do Bundenskih Alp voziš celo večnost, pa je njihovo najvišje nadstropje - Piz Bernina - Slovencem najbližji štiritisočak. Dostojanstven masiv že od daleč izrazito dominira na meji med Italijo in Švico ter preko ledenikov in zasneženih prostranstev kliče na vrh. Slikoviti elegant
T. Mihelič in R. Zaman v knjigi Slovenske stene Debelo peč ne kujeta ravno med pomembne plezalske veljake, a omenjata, da je idealen cilj v času, preden se začne poletna sezona in "se z zasneženih triglavskih višav spuščajo še zadnji zmučarji." In ker je zdaj ravno tak čas, ko se stene še niso popo
S Sebom (AO Rašica), sva se večkrat pogovarjala o Karnijcih, ki so v njem pustili poseben pečat. Tisti, ko se preprosto zaljubiš v okolico, ki sestoji iz številnih stolpov, vsak od njih pa te posebej začara. Veselim se, ko končno uskladiva čas in greva raziskat smer Direttissima, ki te pripelje na
Hitre odločitve se velikokrat izkažejo za najboljše. In tudi tokrat je bilo tako. V soboto pozno popoldan z Uršo (AO Kranj) parkirava na parkirišču zraven hiše Luckner. Sledi večerja in spanje kar na parkirišču (nekako se nama ni dalo gužvat v zimsko sobo koče Stüdl). Zjutraj štartava malo pred čet
Na eni od popoldanskih vaj GRS-ja me je Martn presenetil z malo posebnim povabilom. Moram priznati da je ideja, da njegovo okroglo 40 praznujemo v Paklenici prav izvirna in sem je bil resnično vesel. Odločil se je namreč, da povabi soplezalce s katerimi je in še največ pleza . Vsi seveda niso imeli
Nekaj utrinkov z dvodnevnega smučarskega potepanja po Monte Rosi oz. 4 X 4000m. V soboto, 20.4.2019, smo se trije povzpeli na Piramide Vincent (4215m) in odsmučali nazaj do koče Gnifetti. Dostop nam je močno olajšal transport z gondolo do Punta Indren (3275m). Na velikonočno nedeljo smo se skupaj
Začetek ni bil obetaven. Vremenska napoved je bila slaba, zato se je marsikdo odločil, da ga tokrat ne bo v Paklo. A vseeno se nas je zbralo 26. Seveda pa je slabše vreme vplivalo na izbiro ciljev. Kljub temu smo vsak dan plezali, zaradi česar smo tudi prišli. Ekipa je bila sestavljena od ''tastarih
Lepo in stabilno vreme zadnji vikend v marcu ter impulzi z medmrežja so bili povod za omenjeno smučarsko - plezalno kombinacijo v Dolomitih. Prva želja je bil kuloar Holzer v steni Piz Pordoi. Možnost vzpona na vrh z gondolo sva takoj izločila, saj smo alpinisti, ne freeriderji. Principi imajo svo
Današnje sneženje me je opomnilo, da sem dolžan še napisati kako smo se imeli v Gruziji. Pred nekaj dnevi smo se dobili pri meni v »Šupi« vsi udeleženci in pregledali slike in podoživeli lepe spomine. Moram priznati, da smo se kar do dobra nasmejali, saj je bila druščina res prava. Na pot smo odrin
Zmenila sva se prav na hitro, preko SMS-ov, greva v Kladu, kaj bova zlezla bova pa vidla pod steno. Okrog šestih zjutraj stojiva pri Gorniku in gledava kopno severno steno, dilemo reši zoom na telefonu, štrajfn v Direktni gre do podna. Jutranje temperature so nekam visoke, sneg čuden a vseeno zarine
Med zimske počitnicami smo se namenil presmučati olimpijske proge Bjelašnice in raziskati njena turna nedra. Za logistično bazo smo izbrali že preverjeni Pansion Umoljani, ki nudi prijetno namestitev ob izjemni kulinariki in pristnem domačem vzdušju. Vasica Umoljani leži na južni strani pogorja Bj
Na "lagarju" sva imela par dobrih linij a visoke jutranje temperature so zasejale dvom. Razmišljati sva pričela o Dovžanki ali pa soncu v Beli peči. Ker to sezone še nisva zlezla nič pametnega sva pač zarinila v tisto čebudro. Na dostopu sva prešvicala vse pire za vsaj en teden nazaj. Izbor smeri se
Tudi letos smo se odločili, da gremo v zaradi kulture podaljšanem vikendu, plezat slapove v Cogne. Tipično je bilo veliko začetnega navdušenja, prijav in kasneje odjav. Zaradi višje sile smo celo zamenjali vodjo tabora. Na koncu se nas je na pot odpravilo osem članov AO Tržič, družbo sta nam delal
Vikend na odseku je minil v znamenju slapov in lednega plezanja. Dve navezi sta splezali Luciferja, poleg tega smo plezali še klasike v Tamarju. Jezerska izpostava, David in Janez, pa sta plezala Vikijevo svečo. V soboto sva z Jernejem Kuharjem, v strahu pred gnečo, začela plezati Luciferja še v so
Z Vizotom sva zjutraj pri -13°C zakorakala s parkirišča v Zajzeri proti steni Nabojsa. Oba sva bila tukaj prvič, tako da sva dostop malo zgrešila in se do stene dobro ogrela. Ko sva že razmišljala, da je pod steno bolj toplo kot pri avtu, naju je zima hitro premaknila v realnost. Na štantih je r
Fajn je ko nam zime postreže z nizkimi temperaturami, da ledolomilci lahko pridemo do vsaj malo zadovoljstva. V soboto sva se z Uršo (AO Kranj) odpravila v Rabeljski slap, ki postreže z lepim prvim cugom, drugi je moker, tretji pa ni omembe vreden ob tako tankem ledu. Plezala sva desno varian
Slap na Jezerskem, ki mi je na tiho v oči padel že v mesecu februarju, letošnjega leta, a je žal omenjene plane prav na hitro odneslo padajoče kamenje ter ogrombe količine snega, ki so polzele iz ostenja Velike Babe. Kasneje je vse skupaj potonilo v rahlo pozabo, do prejšne nedelje, ko grem proti L
Živiš lahko na dva načina. Lahko se pretvarjaš, kot da ni nič čudežno. Lahko pa imaš vsak dan za čudež. So stvari, ki s časom postanejo tradicija. Tudi decemberska plezanja "ta starih" mačkov so postala tradicija. Dan na soncu, topla skala in cel kup dobre volje, kakšna sočna misel o preteklosti.