Slikce iz kamer so dale upanje, da je Snežnik v redu cilj. Sončki iz vremenske so ovrgli še zadnje dvome. No, vožnja proti cilju ni bila ravno optimistična. Bolj je bilo podobno, da greva nabirat spomladanski regrat. Ampak na Sviščakih je res sneg, no bolj led. Vzpon skozi gozd je enostaven, a pomrz
Pozdravljeni! Včeraj sem poizkusil prečiti Golake. Z avtom se peljem proti kamnolomu Mrzla Rupa in nato po kopnem asfaltu dokler gre. Nato parkiram ob robu ceste in peš naprej do strnjene snežne odeje, ki se prične pri koritu. Nataknem smuči že zapreženimi psi in lepo po cesti v hrib. Na višin
Z Ladotom v soboto nisva mogla z našimi rumenimi kapcami , zato sva šla na Valentinov dan, ker se je dobro bralo ,kar so pisali. Od zakamnika čez hruševski vrh, gor na Babo, spust do njene Rožce, pa nazaj gor na njeno Hruško, pol pa dam. Razmere takšne kot so pisali predhodniki, "pršičskorjam
V mrzlem jutru se vzpnemo po dolini Suhe preko Pl. Blato do Pl. pri Jezeru, kjer se nam pridruži še del ekipe, ki je prispel iz Pl. Laz. Čudimo se trpežnosti stanov, da zdržijo tako količino snega. V zložnem vzponu nadaljujemo po že nadelani smučini proti Pl. Dedno polje (tudi tu stanovom ni prizane
Glede na snežne razmere, tako po količini kot nevarnosti, pa da se gre nekam na 2000, je Raduha eden od ciljev na seznamu. Ne po običajni poti, ampak čez Planino Arta, po zahodnem robu in potem smuka z vrha naravnost dol na Arto. Kjer ni gozda, ni plazljivih strmin (zgoraj z vrha 21 stopinj, potem v
Pri kmetiji Planinšek parkiramo in glej šmenta, teza, da v teh koncih pozimi redko koga srečaš tokrat ne drži. Ob cesti je parkiranih že vsaj 15 avtomobilov. No, od tam naprej smo bili pa res osamljeni na svoji poti. Nad planino Vodole dohitimo tri turne smučarje, kasneje opazujemo poskus vzpona šti
Je bilo treba fajn premislit kje bo manj vetra. Da bo mrazzzzz smo itak vedel. Ratitovec čez Klom se je izkazal za pravo odločitev. Večina je sicer zavila čez Razor. Mi pa smo sledili smučini izpred nekaj dni. Bilo je kar zanimivo. Toliko plazov čez cesto še ni bilo v mojem pomnjenju. Pa še zmrznjen
V koronskih časih, ko smo bili regionalno omejeni, smo podrobno raziskovali Veliko planino in njeno okolico. Poleg tega je včeraj Aleš zelo hvalil tamkajšnje razmere in tako je bilo treba iti ponovno pogledat tja. Snežne razmere na Kranjskem Raku so bile videti precej betežne, ko pa smo se pripeljal
Ob zadnji hudi odjugi je v sredogorju pobralo veliko snega. Zato je bila tokrat prava izbira pohod s severne stani na Golte od turistične kmetije Ročnik. Parkirati se da nad Ročnikom točno tam, kjer se neha asfaltna cesta iz doline Krumpaha. In glej: sled motornih sani, ki je pelje v gozd! Jasno, ne
Pozdravljeni! Letos še nisem bil na njem, pa se moram odpraviti, še posebno po današnjem pogledu najn. Poglejte ga spečega Velikana, ki vabi v svoje snežne strmine in prisluhnite njegovem vabilu. Slikano 12.2.2021 ob 9.00 iz Čiginjskega polja. LP Swiss in srečno v gorah. Kategorija: Razmer
Dopoldne sem nekaj časa razmišljal ali bi sploh kam šel in opoldne je bil ravno pravi čas, da sem se spet odločil za Veliko planino. Cesta do Kranjskega raka je bila malo poprhana, do Kranjskih ravni pa splužena do peska. Že na parkirišču je 10 cm pršiča. Da ne bo vedno isto sledim špuri proti Ušivc
Kot je na turah, ki se jih udeležim že v navadi, gore ovija megla ali oblak. Rahelo naletavanje snega poskrbi, da se obeta lep dan. Prijazen redar na odcepu za Jelko mi odkaže parkirni prostor, kajti cesta od tu dalje je zaprta za navadne smrtnike zaradi biatlonskega prvenstva. Nekdo mi je prijazno
Peč (Tromeja) Zjutraj se v dežju zapeljemo po Zgornjesavski dolini in z navdušenjem opazujemo, kako zunanja temperatura hitro pada. V Martuljku se med dežnimi kapljami razveselimo prvih snežink, v Ratečeh pa je samo še snežilo. Med naletavanjem »ta mokrega pršiča«, smo se vzpeli na Peč (Tromejo). N
Ocenili smo, da bo vreme danes lepše kot v nedeljo, a pogled proti vrhovom ni pričal o tem. Sklenili smo, da gremo nekam, kjer nas ne bodo ogrožali vlaki valečega se mokrega snega vzlic odjuge. In prav smo se odločili, kajti iz v meglo zavitih strmin so govorili plazovi. Plešivec. Po blatni, občasn
Ni bilo treba kaj dosti razmišljat kam v oblačne hribe. Snega je na Veliki planini še dovolj. Od parkirišča na Kranjskih ravneh se da na smučeh. Na Bukovcu je zelo pihalo, zato sem hitro odsmučal do Marjaninih njiv. Razmere za smučanje super, sploh zgornji del. In je bilo treba še enkrat ponoviti. J
Spet na Velko. Cesta do Kranjskih ravni je skoraj kopna. Šele na parkirišču se je začelo kazati sonce. Potem pa me je večinoma spremljalo celo pot. Obiskovalcev bistveno manj kot dva dni nazaj. Sploh smučarjev je bilo malo. Šele popoldne, ko sem že nehal s turo in se je zoblačilo jih je bilo nekaj v
Tudi Dare si je zaželel na Veliko planino in ker je bilo en dan nazaj fajn, sva se mu s Francetom z veseljem pridružila. Presenečenje je bila gužva na parkirišču. Ob isti uri je bilo en dan nazaj le nekaj avtomobilov, sedaj smo se pa morali že potruditi za parkirni prostor. Gor med množico, predvsem
Veselite se, turni smučarji. Na svečnico je prej kapljalo od strehe kot od sveče. Torej bo še zima. Zato pa je svečnica vašemu dopisniku-oldtajmerju zagodla z lepljenjem še dan prej sipkega pršiča na pse na desetini vzpona. Izvedel sem nekaj ukrepov: proti Kugovniku sem šel po panoramski sneženo spl
Pozdravljeni! Ker so mi alpe zaradi danih razmer za enkrat nedosegljive, sem izkoristil lepo jutro in se odpravil v meni najbljižje hribe. Od doma v polni opremi z zapreženemi psi in še z dodatki proti medotu: sprej in piščalka, kompas pa za orientacijo. Odločil sem se za popotovanje in smuč
Bojanovemu današnjemu zapisu res ni kaj dosti dodati. Morda to, da je res škoda, da se nismo uspeli srečati, ker smo bili malo kasnejši. Prav tako kot on smo se brez težav pripeljali do velikega in skoraj praznega parkirišča ter se s smučmi vzpeli preko Gojške planine na Bukovec. Od tam smo posmučal