Lepo prečenje na dan, ko od škijarije itak ni kaj za pričakovati. Glede na trenutne snežne razmere in vetrovno napoved nama je bilo pravzaprav vseeno, a se bo kaj škijalo, ali ne. Pa se je rek “bo, kar bo” spet izkazal za dobro popotnico v izogib prevelikim pričakovanjem in v zahvalo za
Sneg do dolin smo v nedeljo izkoristili s prečenjem domače Pece. Štartali smo v Podjuni v Globasnici, zaključili pa v Mežiški dolini v Mežici. Na poti smo pobrali glavne vrhove od zahoda proti vzhodu. Veška kopa (2074 m), Bistriška špica (2113m), Križnik (2097m), Končnikov vrh (2109m), Velika glava
Vikend v Apeninih. Konec septembra smo obiskali Nacionalni park Gran Sasso v Apeninih. Izvedli smo hitro vikend varianto in sicer štart v petek po službi, vrnitev pa v ponedeljek zjutraj direktno na šiht. Majhna koča, Carlo Franchetti na višini 2433 metrov je bila v soboto v celoti zasedena. Za
V času krompirjevih počitnic smo obiskali to zanimivo plezalno področje na severu Grčije.   Šest dni smo bili nastanjeni v kampu Vrachos Kastraki v vasi Kastraki. Stil plezanja na te konglomeratne stolpe je nekaj čisto drugega. Tako da rabiš nekaj časa, da se navadiš stiskanja in movzenja
Jesenski tabor AK Ravne je super uspel. Zbrali smo se v velikem številu in se v lepem vremenu  dobro nalezli (smučarji smo prekosili sami sebe)  in se zvečer fajn podružli. Benjamin vredo si zrihto! Štehi
Pod stenami Raduhe do Bivaka Planika, po zahodnem grebenu na vrh, naprej na Lanež in po Honikovi nazaj v dolino.Bil je fajn jesenski krog. Franc, Ludvik, Su in Štehi
Iz Železne Kaple  na Jezersko na pico in nazaj. Da ne bi imeli le asfaltno podlago, smo jo mahnili na Obirsko in naprej v Korte. Čez Pristovnikovo in Roblekovo planino smo se spustili na našo stran, na Jezersko. Nazaj pa z mejnega prehoda Jezersko mimo nekdanje karavle še enkrat na Roblekovo pl
10 dni, 20 prelazov. Ciklodivščina čez zelene francoske Pireneje.V originalu znamenita Route des Cols poteka večinsko čez francoske Pireneje od jugovzhoda (Cerbere) do severozahoda (Hendaye). Zaradi letalskih povezav jo je bilo treba malo prilagoditi od Barcelone do Biarritza. To zanimivo nagibano g
Kolesarska gorskomorska pustolovščina v tednu dni. Tako blizu, pa glih fajn divja.Velebit ni raj le za volke in medvede, temveč tudi za gravel kolesarje ali ljubitelje makadamčkanja. Če torbe na piciklih ne bi bile pretežke za globok mehak makadam, bi si divjine z medvedjimi kakci privoščila še več,
Prijetna poletna osvežitev nad dolino Malta. Kljub temu, da je letos precej več snega kot npr. lani, ga zmanjka na približno na enak datum. Na za predvidoma zadnjo turo smo se odpravili na Ankogel in prek sedla pod vrhom Mitt. Schwarzhorna odsmučali v dolino. S kolesi smo si skrajšali pot od jeza do
Zaključnana Kölnbreinspitze. V nedeljo smo TurneRiti zaključili letošnjo bogato covid turno sezono s spustom iz Zormanspitza, ki je po novem tudi tako označen – za uraden vpis na zemljevid še čakamo. Imeli smo fajn smučarijo in super nedeljsko druženje. Marina, Boris, Nik, Andrej, Benjamin, Fr
Pršičasta severna flanka Bele gore. Po zelo dolgem času smo spet vlekli špure čez Nort face Mont Blanca in to v pravem pawdru.Tudi včeraj smo se povzpeli na vrh po klasični turni varianti s spanjem na koči Grand Mulets.Ujeli smo super razmere in pravo vreme. Še zdaj se nam smeji. Profo, Boris, Franc
Še en vrhunski spust nad kočo Essener Rostocker. Zjutraj v zimski sobi smo si skor malo zaspali, saj so naši cimri štartali uro pred nami (ob 5:30) po naših špurah proti Simonyspitze. Mi pa spet sami proti vrhu, kjer smo srečali 2 Italijana, ki sta pohvalila razmere na italijanski strani. Naš spust
Samota na enem najbolj obleganih hribov v pomladnem času Vzhodne Tirolske. Simony je navadno najbolj obiskan hrib nad kočo Essener Rostocker, ki sprejme preko 80 hribovcev in je ob normalnih pomladnih sezonah ob vikendih nabito polna. Na hribu smo bili sami, ledenik Symoni pa pobeljen z 20cm (pod vr
Prvi 3jurček letos, ni bil tako vrhunski kot prejšnji dan Stol, a vseeno smo bili zelo zadovoljni. Imeli smo vse vrste smuke, pod vrhom razrito in zmrznjeno, potem nekaj betona in nekaj putra. Prismučali smo do avta, ki smo ga imeli na parkirišču na začetku doline Dösental. Obisk skromen – le še 2 p
Pri vzponu sploh ni bilo obetavno. Hud severni veter je že v gozdu razpihal nov sneg do ledene podlage in višje proti Ipsilonu smo že natikali srenače. Nazaj grede smo malo pošpegali še v Grebenca, kjer ni zgledalo slabo in nas je premamlo. Prvih par zavojev je bila rahla škorja, potem pa tapravi ce
Po dolgem cajtu v grapah nad Grohotom. Po Mišini grapi gr in dov, po Hojnikovi gr in dol, pol pa še po Butalski gr. Fajn razmere za pikat, za smučarijo pa skor pretrdo. Je še kr nekaj snega in razmere so bile kr zimske. Iki in Štehi    
Na naši listi želja je bila Makedonija že dolgo, a ne na najvišjih mestih.  Njena letošnja odprtost – oz. normalno delovanje turizma v državi in precejšnje količine snega v hribih, so nam dale za misliti, da se podamo zopet na Balkan. Seveda nismo bili razočarani. Na roko nam je šlo tudi f
Grape so narejene, vehte nad Raduho pa še strašijoA zaenkrat fajn držijo. Podala sva se po Grizly Adamsu (skok malo leden…)  in Mišini grapi (super), odsmučala obakrat na Durce. Ladja zgoraj je naredila zanimive valove! Cel vikend smeha po vseh sortah snega. Glavno, da je za desert pršič,
Od Suhadolnika na prvaka Kamniških. Vzpon čez Jame in spust po strehi. Smučarija je bila kr dobra, malo nas je edino preveč treslo čez streho. Fajn tura. Profo, Boris, Božidar, Franc in Štehi Na hribu pa smo imeli s Francem in Božidarjem 15 obletnico skupnega delovanja – Grintavec 2006 je bila