Nedelja je bil dan za “offroad”, “fuori pista” aktivnost. Nadobudni bodoči alpinistični pripravniki so spoznali pojem brezpotje. In to v polnem pomenu besede. Komandir Egon je izbral odlično turo čez Tumovo smer v Velikem Špičju. Zbralo se je 7 tečajnikov, amerikanec ter trij
Po šestih letih in planu zadnjih dveh let smo se končno spet odpravil proti Cervinii, tokrat v družbi sosednjega odseka. Napoved je bila zelo dobra, vremensko okno pa med tednom, da se čimbolj izognemo gužvi. Še isti dan po prihodu sva opravila aklimatizacijo na Breithorn, v spodnjem delu s pomočjo
Preteklo nedeljo sva z načelnikom prebila v trentarskih koncih. Zmenila sva se za eno klasiko, štirko, ne prekratko, tam 500m. Spala sva kar doma in se niti ne prezgodaj odpeljala proti Trenti. Nekaj je vožnje, dostop tudi zahteva debeli dve uri in tako začneva plezat ob 10h. Stena je bila do polovi
Načelnik Egon je skomandiral skupno turo z namenom plezanja v Severni Triglavski Steni. Skupna tura je potekala 3. in 4. avgusta z izhodiščem v Aljaževem domu v Vratih. Nekateri se tam zberejo že v petek zvečer, drugi pridejo v soboto zjutraj. Naveze so bile že sestavljene, premetali smo samo opremo
Kar sram me je bilo, ko sem prejšnji teden pohajkoval po Mont Blanc masivu in ugotovil, da tako slabo poznam naše hribe. Tam sem vedel za to linijo, ta vrh, bivak, kočo, žičnico. Pri nas pa ne poznam niti Slovenske, Nemške, Bavarske… Odločil sem se, da se podam v neko raziskovalno turo: kratka Nemšk
Granit je bomba! Tabor je potekal je od 20. do 27. julija v Courmayeurju. Z Aleksandrom in Markom iz AO Matica smo šli tja že v četrtek in dostopali do koče Monzino, kjer smo naslednji dan plezali v Augile Noir de Peuterey. Tura je bila kar dolga; dostop, sestop, abzajlanje po smeri in prečkanje led
V nedeljo, 21.7. smo se v družbi sosednjega AO povzpeli čez Steno po Bavarski. Vipavska naveza je prenočila v Vratih, ajdovska pa se je pripeljala po avtocesti. Kljub različnim začetkom smo bili na vstopu v smer praktično skupaj ob 6:30. Bili smo edini, vreme lepo po napovedi, temperatura ugodna. Sm
V sredo 24.7., ko je vročinski val prijetno grel po Sloveniji, sva se z Danijelom odpravila v stene nad Turskim žlebom. Malce sva zamudila jutranji hlad in zato plačala pošten davek. Na dostopu do žleba sva lovila centimetre senčke, saj je sonce neusmiljeno nažigalo po naših čeladah in sončni kremi.
Z Markotom sva preplezala zgorajpoimenovano smer nasproti smučišča na Mokrinah. Smer je speljana po romantičnih poličkah, za tiste bolj ambiciozne pa ponuja več možnosti težjih “krajšnic”. Sestop je malce siten, če je skala mokra, saj poteka po nekaj sto metrov žlebu, naloženega z drobni
Na povabilo Obalnega AO smo se za dan državnosti odpravili proti zahodu v Dolomite. Nekateri direkt iz žura pri balvanu, drugi dva dni kasneje, smo romali proti Cortini in Falzaregotu. Prvi dan je scalo, nato pa tri dni, tri naveze, suvereno napadali vse stolpe, kar jih je še stoji tam okoli Falzare
Ob letnem solsticiju se druščina zbira pod balvanom pri izviru Hublja. Spodaj meditirajo, modrujejo, se krepčajo in kujejo načrte. Potem zlezejo vsak svojo sanjsko linijo aktualne sezone. Noč jih vzame na svojo stran, mrak ima svojo moč… To počnejo vsako leto.
V četrtek, 20.6. zjutraj, sva z Vidom vijugala proti Kamniški Bistrici. Sezona plezanja v skali se je že začela, zato sva morala ujeti zadnji vlak, da se uplezava. Zarinila sva proti Koglu in ob 9:33 začela s plezanjem. Bilo je rahlo vroče, temu primerno večja poraba tekočine. Plezanj
S sosednjim odsekom se včasih odpravimo tudi skupaj v hribe. Tokrat smo na pobudo Anje odšli pogledat kako je kaj v Steni. Celo zimo se je nekako izmikala, sedaj pa se je končno poklopilo; vreme, razmere in še dolžina dneva… Štartali smo zgodaj, še po temi in se med sončnim vzhodom že vzpenjal
Gremo v skalo, pa ne previsoko ker je še dosti snega. Pa ne preveč dostopa, ker je prvič letos. Pa to in ono in se spomnimo kje se da prvi štant naredit na kljuki od avta – Plockenpass. Marko Orel, Miha Živec (iz Obalnega AO) in jst smo se martinčkali po ploščah na levi strani […]
Majsko monsunsko deževje kateremu ni bilo videti konca je poskrbelo za dobro motivacijo za plezarijo -»samo da se pleza pa ni važno kje in kaj in kdaj«. Zaradi še slabih snežno-letnih razmer in manjšega odziva članstva za predlagano skupno turo smo le-to prilagodili posameznim ambicijam. Tako sva sa
A se kdo še spomni kako je, če v Vipavski dolini sije sonce? Naj vas te slike spomnijo. Sicer se pa kmalu začne tečaj športnega plezanja…
Nekega ne preveč toplega, zmerno oblačnega petkovega popoldneva, smo se zmenili da odpotujemo v bolj vroče kraje proti Paklenici. Kot pričakovano je bil odhod rahlo zamaknjen, čemur se pravzaprav po dosedanjih izkušnjah sploh ne bi smeli čuditi. Čeprav mislim, da nam v času ko smo čakali našega pred
POROČILO: Jaz in Matic sva plezala v soboto, ker sva se zmenila v petek. Dostop do Velikega Oltarja v Kovku je najdaljši. Zato nočeva, da greva.Zato rečem Maticu: “Matic, če hočeva to splezat morava iti.”In sva šla. Po poti do stene prideva do stene.Matic ima, ma ga tudi spleza, prvi raz
Danes smo skupaj s člani AO Nova Gorica odsmučali zelo lep turni smuk v Karnijskih Alpah. Sicer krajša in nenaporna tura je postregla s pristno samoto, super vremenom in odličnimi snežnimi razmerami. Dostop je bil že pomladansko kopenski, vendar več kot dobre pol ure ni vzel. Za dol se je tudi vrisk
Po programu alpinistične šole je prišla na vrsto tudi bolj konkretna gorniška tura. In, da ne bi tečajniki mislili, da je alpinizem samo martinčkanje na toplem soncu v plezališčih in hlajenje prstov s hladnim pivom, sem jim za konec pripravil eno tako bolj konkretno turo. Cilje je bil Veliki Klek in