Krasen jesenski vikend smo izkoristili za uživaško pohajanje na sončni strani Karavank, da smo se dodobra naužili sonca in razgledov, ki jih v teh temačnih novembrskih dneh v dolini ni nikoli dovolj. V soboto smo se zapeljali do sotočja potokov Mlinca in Žakelj, tam smo se ob pogledu na karto odloči
Tokrat nekaj zanimivosti o malce manj znanih krajih tik čez mejo. Tja smo se odpravili čisto po naključju, ko smo med vožnjo tuhtali, kam bi šli. Modro nebo se je kazalo šele zahodno od Kranjske Gore, snežna meja pa je bila v Julijcih občutno nižje kot na drugi strani doline. V kraju Žabnice (Campor
Že celo večnost nisem bil v Zadnji Trenti in tokrat je bil pravi dan. Celo moram reči, da sem se prejšnji vikend prenaglil z izjavo, da je najlepši dan v hribih že minil … Zagorelec je nek “nepomemben” vrh na koncu doline, ki mi je služil kot točka obrata, cilj tokratne ture je bil
Na najlepši vikend letošnjega leta nam jo je spet, vsaj v soboto, malo zagodlo vreme. V petek so na obisk prišli Zoran, Iva in Oliver in v soboto smo se zapeljali čez mejo v Jezersko dolino. Prvotni načrti so bili bolj visokoleteči, na koncu smo opravili krajšo krožno turo, ki kljub turobnemu vremen
Prišel je čas za jesenske pohode, ko se naši hribi odenejo v najlepše barvne podobe in niso pomembni vrhovi, temveč predvsem lepote ob poti. Vsaj meni se tako zdi in v tem času vedno znova spoznavam, da so naši hribi resnično čudoviti. Vreme ta vikend morda ni bilo čisto po pričakovanjih, a tudi naj
Pred petimi leti sva z Maretom to smer že splezala – v megli. Takrat sem rekel, da z veseljem ponovim turo v lepšem vremenu in tako sva se tokrat z Džanijem odpravila v Vrata, kjer sva komaj stisnila najin košček pločevine na sicer velikem parkirišču. Na okoli 1400 m sva prebila oblačni pokrov
Bil je čudovit jesenski dan: stabilno vreme, čisto ozračje in širni razgledi, prijetno sonce, za povrh pa še morje megle pod 1500 metri. Poleg tega nisem bil na Strmi peči že celo večnost, kar je težko razumljivo glede na fantastične razglede in pestro okolje. Edini minus te ture je nekoliko razvleč
Lepo septembrsko soboto sva z Džanijem žrtvovala za dolgo in naporno turo v kraljestvu Martuljka. Čeprav je osrednje dejanje smer Bučer-Kristan v severni steni Malega Oltarja (IV-/III, 400 m), predstavlja ta le krajši (in v resnici ne nujno najtežji) del celotne velikopotezne ture. Ker sva si obetal
Poletje se nezadržno izteka in prihajajo najlepši dnevi za pohajanje po hribih. Mi pa smo izkoristili stabilno vreme za vzpon na še en visok vrh v soseščini. Izbrali smo si Rötspitze, ki leži na jugozahodu skupine Venedigerja, torej na robu Visokih Tur in že na pragu Zillertalskih Alp. Junija sva si
Avgustovska sobota je ponujala idealno vreme za daljšo turo v zahodnih Julijcih. In čeprav se zdi Kaninsko pogorje na prvi pogled sama skalna pustinja, me obisk teh gora vedno navduši, saj je narava nadvse pestra. In tudi tokrat sem bil navdušen nad izbiro, kljub temu, da nisem ljubitelj vročine 
Kratek dopust v francoskih južnih Alpah. Gorska skupina Écrins je zbrana okoli najjužnejšega štiritisočaka v Alpah, Barre des Écrins, in je vključena v istoimenski narodni park. Gore so črne, s strmimi stenami in divjimi nazobčanimi grebeni, mednje se zajedajo globoke in ozke doline, ki so polne zel
Lienški Dolomiti so nam očitno tako blizu, da jih kar malce zanemarjamo, ko se vozimo proti “pravim” Dolomitom ali Visokim Turam, čeprav jih vselej občudujemo med vožnjo mimo Lienza. Tokrat smo si zato z Džanijem in Petrom privoščili vikend izlet in jih tudi pobliže spoznali. V soboto sm
Pobeg v višave iz vroče doline. Z Miho sva izkoristila vremensko okno pred poslabšanjem in se odpravila na manj znani vrh Care Alto v skupini Adamello. Ta impozantni vrh leži na jugu skupine, a se ga iz okoliških dolin sploh ne vidi, saj so te vrezane globoko v strma pobočja, da med vožnjo niti ne &
Vsake toliko je treba malce zamenjati okolje, zato sem se hitro odzval Mihovemu vabilu na izlet v Zillertalske Alpe. Cilj je bil Reichenspitze (3303 m), atraktivna špica, ki je tudi najvišji vrh istoimenske skupine. Gre za skupino na skrajnem vzhodu Zillertalskih Alp, tako rekoč na meji z Visokimi T
Preživeti prazničen dan v Bohinju je vedno dobra izbira. Noč je bila sicer nepričakovano oblačna, celo s kakšno kapljo dežja, sončni vzhod z Lisca pa kljub temu pričakovano lep. Vzpon na Črno prst je bil prijetno hladen, posedanje na vrhu pa že skoraj neprijetno hladno, saj so Tolminci vztrajno poši
Počasi se privajamo na poletne razmere. V izogib prehudi vročini smo se odpravili v Malo Pišnico, kjer je vode zaradi taljenja snega res veliko. Dostop v dolino je še vedno neugoden, pa tudi višje je hoja ob potoku zamudna in naporna – a poplačana z doživetjem enega najlepših in divjih kotičko
Z junijem je končno prišla pomlad tudi v visokogorje. Sneg pospešeno pobira, stene so kopne, čedalje več je kopnih otočkov, na katerih rastejo rožice. Še bolj atraktivni so živo zeleni macesni, ki poudarjajo kontrast med letnimi časi. Kljub vsemu je snega še dovolj za smučanje oziroma preveč za ne s
Še ena pomladanska klasika, le da danes v zimskih razmerah. To, da je v hribih še sneg, ni več posebna novica; v zadnjih dveh mesecih se zdi bolj neobičajna novica lepa (ali vsaj lepša) vremenska napoved. Z Džanijem sva tako danes izkoristila enega redkih dni v maju, ki je obetal primerno vreme za t
Menda je že čas, da postavimo smuči v kot. Ne vem, če smo pravilno razumeli namig, ampak danes smo šli s smučmi v Kot. Po deževnem tednu sredi maja se je bilo po svoje težko pripraviti k smučanju, a napoved je obetala lepo nedeljsko dopoldne, kar je veljalo izkoristiti. Vreme je bilo nad pričakovanj
Zima v visokogorju se letos kar noče posloviti, zato se tudi ne spodobi zaključiti smučarske sezone. Pomlad v doline počasi, a vztrajno vendarle prihaja in v Vratih je bilo občutno manj snega kot pred 14 dnevi, ko smo s Stenarja prismučali vse do parkirišča. Hkrati se tudi kažejo posledice dolge zim