Včeraj z zajlo do koče naprej do Prestreljenika pa na lastni pogon.Stane je iz vrha suvereno odsmučal,jaz pa sedaj zaradi poškodbe to lahko samo nemo opazujem.Razmere (sneg) za spust so bile po pripovedovanju kolega super,morda je en del celo malce preveč ojižil in so se pri zavijanju delali svalk
Začnem na parkirišču pri zaselku Unterberg pri Maria Alm. Sledim dobro nadelani poti vse do vršnega grebena. Za pravi razgled na Zell am See se je treba na vrhu še malo potruditi in v smeri proti jugu prečiti še dva manjša vrhova. Se splača. Kategorija: Razmere
Turo sem začel na parkirišču pred Kleinarlom. Po nekaj sto metrih tekaške steze se pot vzpne direktno navzgor nad steno. Sam začetek poti je zaradi strmega vzpona malce neroden (celo po lesenih lestvah). Pot se naprej vije med pašniki in gozdovi do koče Kleinarler Hutte, od tam pa po čistini do vrha
Pot začnem v zaselku Hintermoos pri Maria Alm. Po pašnikih in godovih do Marbachhohe, potem pa po grebenu do vrha Klingspitz. Tura ima mnogo variant. Lahko bi odsmučal že z Marbachhohe po pristopni poti v dolino, kjer bi bil nagrajen s pršičem, lahko bi pot z vrha Klingspitza nadaljeval do Hochkaser
Na zatrepu doline Saalbach-Hinterglemm je pravi turnosmučarski raj. Izbral sem si kar enega od vrhov, na voljo pa jih je še veliko. Začetek večine tur je na parkirišču na koncu ceste, ki se vije skozi dolino. Pot do Staffkogla se najprej malo vleče po ravnini (tekaška steza), potem pa se vzpne strmo
Dolomiti Bellunesi: Izhodišče je Caiada, 2,5h iz Ljubljane, dosegljiva po ozki asfaltirani cesti. Snega v južnih Dolomitih do višine 2000m praktično ni. A zato po kar smo prošli mi, so bile razmere dobre. Za več info. prosim, pišite avtorju prispevka. Kategorija: Razmere
Iz sončne Slovenije smo se odpeljali v oblačno Avstrijo. V Twengu smo poiskali izhodišče, nadaljevali po gozdni cesti, se dali prepričati starim špuram za strmo bližnjico. Potem nas je srečala pamet in smo nadaljevali po cesti. Do Obere Scharhütte smo spet grizli kolena skozi strm gozd. Na planini n
Do zg.parkirišča pod planino Jamnig smo se po sankaški cesti pustili zapeljati s taxijem. Ko smo prišli na planino,so bile smučine potegnjene že na vse strani,nam pa je pogled uhajal naravnost proti Feldseekopfu.Po res lepi smučini smo lagodno grizli proti sedlu,kjer je bilo novega snega že preko 2
Oboroženi z informacijami naših predhodnikov (hvala Alenu), ki so v teh koncih smučali pred tednom dni, smo se z vrhano mero pričakovanja zapeljali nad Bad Kleinkirchheim. Travniki nad parkiriščem delujejo precej ubogo (beri kopno), vendar sankaška proga omogoča udoben vzpon (z izjemo zadnjega spod
Zapisi na Salzburških straneh so me speljali v dolino Mure proti njenemu izviru. Ob brskanju po spletu sem našel Harrersitze in šel pogledat. Izhodišče je na začetku Muhra. Pred mostom je parkirišče za en avto. Verjetno se da parkirati tudi v vasi in za vasjo priti na gozdno cesto, ki vodi na Altwir
Za nedeljo je ženski del ekipe odločil da želi nekaj lažjega tako da je izbira pala na Romatenspitz. Prespali smo v Mallnitzu (najdli smo apartma z zajutrkom po relativno ugodni ceni) in smo na izhodišču bili za 10 min. Lovorka in Zrinka sta šle z taksijem do Jamnigalma, Mak in jaz od parkirišča na
"Na zahodu nič novega" in nam spet ni presotalo kaj drugeka kot da gremo v Avstrijo, tokrat v Moeltal. v soboto smo se zapeljali do Stalla in Sonnberga nad njim in izhodišča pri kmetiji Zraunig (po GPS-u 1450 m, ne 1500. Gozdna cesta, ki pelje do Obrebauernalma je splužena in je na njoj bi
Tokrat sva se odločila za eno "kratko in lahko" turo, ki pa se je kot vedno raztegnila. Parkirala sva na lepo očiščenem in skoraj praznem parkirišču v dolini Budschuh pri Hubertusovi kapelici poleg muzejskega plavža. Po stezi sva odšla ob potoku Plareitbach navzgor. V začetku je bilo snega
Uspešno pršičarjenje na Geigerju je bilo treba nadaljevati. Vremenske in snežne razmere so nas peljale v Großarltal. Za prvi cilj smo izbrali Filzmooshörndl. Ker je vožnja iz Ljubljane dolga nismo bili prav zgodnji in smo se na planini Filzmoos odločili za dobrih 100 m nižji Loosbühel. Skupaj z množ
Pristopil sem iz Grintovice preko Krstenice. Na zahodni strani Krsteniškega Stoga bi »že« lahko stopil na smuči, a je bi sneg trd in udoben za hojo. Del poti sva si delala družbo z lokalnim lovcem in klepet je bil, kljub dilem »za« in »proti« (volkom in medvedom), prijeten. Zvem tudi, da je cesta do
Po izkušnjah prvega dne v Großarltalu smo za nedeljski cilj izbrali turo na severnem pobočju na Karkogel. Tudi tu nismo ravno samevali. Vzpeli smo se najprej po gozdni cesti do planine, od tam pa skozi strm gozd po kratkih okljukah. Res smo dobro natrenirali obračanje. Iz vrha je lep razgled na bliž
Innerkrems nikoli ne razočara in tudi tokrat ni. Načrt je bil sicer Peitlernock, a ko sva se pripeljala do cerkve so bila vsa parkirna mesta že zasedena. Naslednje parkirišče, navzgor proti osrednjem delu kraja pa je imelo še veliko prostora. Po nekaj minutah hoje sva smuči nadela na vznožju otroš
Parkirišče nad slovenskim ponosom, Nordijskim centrom Planica, za jutranjo uro kar polno. Cesta dovoljuje uporabo smuči - kar ledena. Malim trdim motilcem se izogibamo. Snega pač kot to zimo: malo, a trdo. Do konca rastja se pnemo gladko brez srenačev. Naprej so le ti nujni ali pa peš z derezami. Sn
Spet smo se zapeljali do Innerkremsa.Skupaj z množico enako mislečih smo se podali proti Peitlernocku. Zanimivo da smo za smučanje samo mi izbrali dolino direktno z vrha proti SV.Naleteli smo na razmere z mehko kložo,v sp.delu pa na nedotaknjen prvovrsten pršič.Zaradi tega smo sp.300 višincev ponov
Čez Turracher Höhe sem se spustil do Turracha. Izhodišče je pri muzeju. Najprej po spluženi cesti, kmalu pa sem se razveselil rampe in nesplužene ceste. A veselje ni trajalo dolgo, kmalu sem bil spet na krepko spluženi gozdni cesti. Navzgor je klub temu šlo na smučeh. Na planini pa sem stopil na čud