…je rekel Mišo takoj, ko sva prišla na vrh in še preden bi jaz utegnila izreči te “znamenite” besede… Za danes je bila v planu ena kratka dopoldanska… Ptičji vrh se je zdel kar primeren. Zjutraj sem sčekirala spletne kamere in bilo je jasno, da se bo ta del Karavank utapljal v megli, moji alternativ
Nepopisne razmere v spremstvu sonca, brez vetra in odlično snežno podlago. Tura se prične na Ludlalm/Prebersee(1534m). Markirana gozdna pot(sankaška proga, ali po bližnjici skozi čarobni gozd) nas popelje do Preberhalterhütte, kjer se svet odpre. Pred nami se pokaže široko prostrano in dolgo pobočj
Vstop v Zajzero je plačljiv, 5€ za avto. Pustil sem ga na začetku ceste proti letnemu parkingu za Pellarinija. Po cesti gre tekaška proga, zato bližje ne gre. Sledil sem manjši skupini Avstrijcev, ki je šla gor po levi varianti, (mimo slapov) ki je še nisem poznal. Slapovi še vedno v odličnem stanju
Štart ob 7.30, peš do 1000 nmv, nato naprej na smučeh. Gorgrede mimo bivaka pod Špikom, nati naprej čez Kotle, kjer se začne mehek suh sneg. V srednji Kotel vlečeva špuro, skok je zalit, vendar je v zgornji polovici potrebno peš. Nadaljevanje do škrbine pa čarobno. Spust (okoli 14-ih) vrhunski, v zg
Malo pred 9h štartamo iz Jav.rovta. Parkiramo pri zadnjem vikendu. Takoj na smuči. Višje kot smo bili,vse bolj je bilo podobno nekemu letnemu času,ki smo mu nekoč rekli zima. Na Belški pa smo si le vzeli malo več časa za občudovanje okolice.Prava zimska pravljica. Pobočja proti Struški so bila še ne
Na izhodišču snega malo, gozdna cesta splužena tudi naprej. Znak za nekakšno prepoved opazimo, ne opazimo pa odmaknjene rampe pod njim... Ne mika nas tapkanje po kopnem, zato se zapeljemo še kar kak kilometer oziroma sto višincev naprej. Na koncu splužene ceste ravno dovolj prostora za parking dveh
Namreč med vzponom ni bilo prav vzpodbudno, že po prvih zavojih pa sva ugotovila, da bo to super spust.Kot že zapisano, je to ena izmed najlepsih tur v Karnijskih Alpah.Za vzpon po gozdni cesti so razmere OK. Višje je nekaj novo zapadlega snega. Na mestih, ki so pretezni del dneva v senci, je sneg
Dostop iz Ljubelja prek Zelenice do zatrepa krnice Suho Rušje (zahodno od Zelenjaka). Tam so smuči romale na hrbet, pod "pancerje" pa sva namontirala jekleno ozobje. V vršno gmoto Vrtače sva vstopila z Y-grapo in po njenem levem kraku v čudovitih razmerah urno napredovala do vrha, kjer vlada z topli
Mira in Aleš predlagata Hajnževo sedlo, nekaj bolj kratkega in ful na izi, da bo popoldne še kaj časa in moči za Planico na teveju in ostala domača opravila. Pa še turnosmučarske biomase zna biti v teh koncih daleko manj kot v mravljišču na nasprotni zeleniški strani. In mogoče nas tam zgoraj osreči
Verjetno je običajna TS varianta iz Val Fischalina (Sexten in Moos) in na Locatelli, mi smo pa šli iz Misurine oz. malo višje, Lago d'Antorno, do kamor je splužena cesta. Naprej je možem taxi s snežnimi sanmi in dol z navadnimi sanmi, smučarski vzpon pa večino časa poteka desno od ceste. Mimo Rifugi
P je na 1000m, nad vasjo Abtenau. Do Laufener Huette 1726 je strma vesina s 600m višinske razlike, ki je obrnjena na čisti S. Ta je bila za večino Solnograških sladokuscev, ki si je dala duška z briljantno smuko do enajstih, tudi cilj ture. Le trije smo nadaljevali proti Bleikoglu v čedalje močnej
Ker se tur iz domačih logov ne objavlja, objavim eno iz sosednje doline.Do karavle smo nabijali ravnino kakšna dva kilometra, ker tja cesta še ni splužena. Nato po kakšen dan stari sledi, v glavnem v okviru planinske poti do Tomaževe bajte, nato pa strmo po žlihu proti vrhu.Zgoraj veter in megla in
Dopoldanski skok po kaninskem smučišč do baze oblakov, ki je nihala ravno okoli 2200m.Mimo A in B na 4 kolesih, mimo C do D pa pes. Pripeljati se da vse do odcepa kaninske ceste od ceste proti Krnici, cca 1150 m. Prvih 150 višincev je snežna odeja tu in tam prekinjena, naprej pa ves cas na psih (raz
...poimenujemo turnosmučarske terene v okolici Tržiča, ki so kao prihranjene za lokalce, wanabee lokalce in tržiške simpatizerje. So bolj ali manj skrite, saj gre večinoma za lokalno gmajno z lepimi odseki strmih čistin, na katerih se mapoznavalci z lahkoto znajdejo nad kakimi skoki, zaprtimi grapam
Tudi zadnji dan se nas vreme ni usmililo. Dejansko stanje je bilo boljše od napovedi in ker se je skozi visoko oblačnost svetlikalo, svoje narave nismo smeli zatajiti in spet smo bili na smučeh. V malo bolj klavrnem tempu smo se iz Pašina vode po nespluženi cesti odpravili proti Sedlu. Kmalu po prvi
Popoldanski spust po vzhodnem pobočju.Snega je dovolj za nekaj lažjih linij.Stara podlaga je povsod po vrhu pomrznjena, ponekod tudi poledenela. Na njo je ponekod nasulo babje pšeno in ćezenj napihalo nekaj centimetrov suhega snega. Med hojo se tam predira, med smučanjem, razen ob nekaj zavojih, ne.
Sprva se je napovedovala možnost poslabšanja vremena, pa je jutro to odpihnilo. Utrujenost je pri večini načrte nagnila v krajše ture. Sam sem se počutil dobro in zato sem se odločil za samostojno krožno turo okoli Velikega in Malega Međžeda, ki tudi velja za eno markantnejših tur v Durmitorju. No,
Dodobra utrujeni od prejšnjega dne smo večinsko podprli predlog, da gremo pogledat, kaj turnosmučarskega lahko ponudi sosednji Kolašin. Do tja je skoraj sto kilometrov. Ko pa smo se spustili do kanjona Tare in si ogledali znameniti most čez reko, smo med množico obcestnih vabil za zipline, kafiče, c
Največ snega je padlo tukaj. Blestela so SV pobočja. Pod 1500m so bile temperature na soncu previsoke že ob desetih. Ta tura jutri v spodnjem, gozdnem delu, ki je obrnjen na J in je strm, ne bo več OK.
Bobotov kuk je s 2522 m najvišji vrh Durmitorja, za mnogo Črnogorcev pa tudi njihov najvišji vrh, saj dve višji gori v Prokletijah na meji z Albanijo dolgo nista bili dostopni in sta iz njihove zavesti nekako izginili. Vital je pred desetletji poleti na njem že bil in je zato vztrajal, da se mu je t