Glede na dobre zapise smo danes šli gor tudi mi. Prostora za parkiranje je bilo pred osmo uro še dovolj za naša dva avtomobila. Podlaga za hojo je bila prijetna - shojena, malo zluknjana od pešakov, višje pa vedno lepša - le malo bolj zglajena, vendar vseeno gre brez srenačev. Takoj na vrhu sedla ve
Prvih 10 minut pristopa po kopni cesti, nato pa do planine skozi gozd po lepo poglihani zasneženi cesti. Vreme krasno in toplo, del vzpona nam je sonce zakrivala neka koprenasta oblačnost, da nam ni bilo preveč vroče. Naš cilj dneva je bil rumeni spodmol. Tik pred ciljem, so se oblaki razkadili in i
V načrtu je bil Vajnež, ki ga je mož s punco, zdajšnjo ženo, odsmučal v davnih devetdesetih letih prejšnjega stoletja in si ga je zaželel repetirati spet v dvoje. A zaradi njene komaj prebolele viroze se mora pred CŠOD Trilobit rahlo otožen sprijazniti z odsotnostjo njene prisotnosti, dodatno pa ga
Da ne bi metali stran denarja za vinjeto se še enkrat odpravimo v Innerkrems. Zasedba se malo zmanjša in premeša,kljub vsemu pa ob 9h parkiramo v Innerkremsu. Najprej po lepo zratrakiranem smučišču do Matehanshöhe. Začelo se je z oblačnim vremenom,tako,da je bilo nad gozdno mejo kar malo difuze. Na
Današnjo turo sem imel v mislih več sezon, a se je vedno pokazal nek drug cilj, neka druga smuka. Vmes sem pozabil na vse skupaj, a so me razmere (Darja, hvala za dodatne inf.) in dejstvo, da je v pršiču takšna tura preveč naporna za 50+ let nekako zvabile..... Tako sem počakal na dan, ko bo tudi za
Včeraj smo bili tako navdušeni nad pršičem na sever Penkkopfa, da smo se za današnjo turo odločili - spet tja, vendar iz Kleinarla. In sicer po varianti, ki ne gre mimo koče (kjer so flanke že konkretno zvožene), temveč pride direktno pod strme severne pršičaste flanke. Včeraj smo opazili sled, ki j
Štart iz Jezerske doline do Viške planine po cesti, ki je zaenkrat še zvezna. Ker nam je bilo na vzponu proti Škrbini Prednje špranje prevroče, smo se odločili, da dan preživimo na drugi strani. Prvi spust je zato sledil s ŠPŠ v Špranjo do pod Mojzesovega žlebu. Po njem na vrh in na škrbini pomežik
Danes naval na sedlo. Prosta parkirišča so bila le še nasproti taborišča in še to bolj malo. Snežne razmere so še zmorem dobre, pripeljati se da do avta. Sneg pod stenami suh in presmučan. Tam kjer ga je dobilo sonce pa v trenutku južen in težak. Sled navzgor lepo speljana.
V ponudbi nisem našel naša današnja cilja. Dejansko smo bili na Dörerköpflu 2056m in Kasperkopfu 2129m. Izhodišče Innerkrems. Prve kilometre naredimo po cesti, od tam se usmerimo proti Dörerköpflu. Od tam kar na psih naprej po grebenu. Spustimo se po prvovrstnem pršiču pod Kasperkopf. Vrh nimamo v p
Še en lep dan, le proti vrhu je z oblaki malo pihnilo. Ob začetku -7stopinj, sneg navzgor za srenače, navzdol pa na prisoji delno za vodne smuči. Sem pa se za spremembo zapeljal proti Krajnjemu dolu (Cregnedul) in od tam po stezi na cesto (enkrat je bilo smuči potrebno sneti). Zvezde dneva nedvom
… pa ne Cankarjeva, da se razumemo, marveč turnosmučarska. A je to sploh mogoče, kaj se pa gre model, saj se mu je totalno sfuzlalo, si bo mislil marsikdo. Se že sliši zaskrbljene dušebrižniške glasove, kako rotijo Snežakovega administratorja, da nemudoma v kali zatre razširjanje nemorale in javnega
Danes pa brez mene, sin vzame s seboj kolega Patrika iz ferajna. Citiram njegov opis: malo pred 9 začneva na začetku sankaške proge. Od doma pod Storžičem naprej je narejena super nekaj dni stara špura, vendar zaradi debate med hojo zgrešiva odcep za Peto žrelo in slediva špuri čez Škarjev rob, ki s
Dobesedno tak je podnaslov v vodničku. Ravno prav za naju po presneto naporni četrtkovi turi, sva zabavljala čez izgubljeno formo; ampak teh 1500 višincev bova pa že zmogla ... Goro sva ugledala na prvi dolomitski turi, saj slikovitih "belih vilic" ni moč zgrešiti. Izhodišče v zatrepu doline Lungiar
Od Planinška, do kam je cesta prevozna, greva po bližnjici do gornje ceste na Podvežak. Kmalu zavijeva desno na vlako, ki pelje proti planini Vodole in nato malo po svoje na planino Jezerca, mimo Dolgih Trat na vrh Dleskovca. V letošnji zimi, ko je snega približno dovolj, je veliko možnosti pristopa
Včeraj sva z Ažmijem smučala z Gamskarkogla v družbi gajstne “tete z Dunaja”, ki nama je zabičala, da moramo danes na Penkkopf, pa da ne smučat po smeri pristopa, ampak prvič na desno in navzdol po strmih flankah na sever, ponovno na vrh in nato levo in po zahodni varianti ob nizkem soncu do avta….d
V gozdu in redkih macesnih do višine cca. 2050 m super pršič. Brez problema se še najde nezvoženo smer. Zgoraj trdo, a zelo grifig in gladko spihano. Za vzpon pod vrh v koncu krnice so obvezni srenači. Z nekaj korajže se da smučati z vrha. Odlično, mirno, od lovske koče na koti cca. 2050 m do vrha s
V torek smo se kjub mrazu -14 °C odpravili proti Innerkremsu. Jaz predlagam Peitlernock. Klemen pa Gaipahohe. Na hitro je padle odločitev, da se odpravimo na sončno stran in odločitev je bila prava. Po desetih minutah hoje nas pozdravi sonce in temperature so bile takoj prijetnejše kot na parkirišču
Cilj ture sva še izbirala med potjo navzgor in na koncu in na koncu se odločila za Žleb, kjer še nisem bil. Za vzpon do vrha sedla srenačev nisva rabila. Malo pod vrhom Žleba sva srečala Janeza in spregovorimo par besed in nato navzdol. Smuka prijetna na fajn trdi podlagi (na posameznih delih je bil
Izhodišče Malga Ciapela, 1435 m, naprej je prepoved vožnje. Po zasneženi cesti proti planini/krnici Ombretta, kjer sva šla naokoli po izklesani polici preko pečin (obstaja tudi direktna varianta, a ni za smuči), ki od spodaj izgleda zelo divje, od blizu pa potem precej bolj spodobno. V zadnjih dneh
Prvotni plaln je bila tura na Gmeineck, pa je bila zapornica zaprta, cesta pa prevec kamnita.Na parkiriscu pred Dr. Josef Mehl Hütte je bilo pod -10 C, ampak suh zrak in ni bilo hladno.Spura je bila potegnjenja samo do dobre prve 1/3. Visje sem potegnil sam. Proti vrhu je graben toliko strm, da gre