Za drugi cilj smo izbrali Hohe Riffl. Do njega vodi bolj dolžinska kot višinska tura. Se pa pred vrhom postavi kar pokonci. Vzpon je bil spet enostaven, vreme še lepše, razgledi še bolj kičasti. Smučanje enako odlično kot iz Johannisberga. Namesto nazaj do koče smo se vzpeli še na Srednji Bärenkopf.
V tem času je bila smučarija seveda le stranski produkt ture, zato se je bilo treba zadovoljiti z (niti ne tako skromnimi) drobtinicami. Par tednov nazaj, ko so bile razmere za smučanje še optimalne, pa na žalost ni bilo pravega časa. Pripeka pa bo v kratkem skrčila obsežen del smučljivih površin.
Tudi nas je vremenska napoved dodatno motivirala, da smo se v četrtek zvečer zapeljali do koča Glocknerhaus (hvala Alešu za namig). Zjutraj pa zarana skozi tunele (dva sta še vedno zaprta). En obvoz zahteva pri prečenju snežišča kaček več previdnosti. Na smuči smo stopili na koncu ceste. Za sprememb
Včeraj smo bili na zadnji turi sezone. Smučali smo z Ankogla in Srednjega Schwarzhorna. Imeli smo super smučarijo, sploh čez Ankoglov ledenik. Tudi smuka s Schwarzhorna ni bila slaba. Zgornja varjanta čez njegov mini ledenik je še lepo zvezdna (spodnja varjanta, ki gre proti Južnemu Schwarzhornu, n
Je bilo treba izkoristiti zadnji dan pomladi za zadnje pomladansko smučanje. Z bigfootkam čez Slovensko mimo koče na vrh ledenika. Sneg je zmehčan in malo posut s kamenjem, ni prav hudo, ampak brez kakšne raze ne gre. Smučanje je bilo zaradi ponvic in kratkosti smuči nekoliko "pretresljivo"
Od celotne grupe TSKO-jevcev smo za zadnjo turo ostali samo trije. Odločili smo se ,da gremo pogledat za Akom. Začeli smo poletno po slapovi, prvi jezik snega pa je speljan skoraj do krnice,pod tremi macesni. Pri treh macesnih je pobočje že kopno, novo snežišče se pa začne malo desno , nekoliko višj
Morala sva iti pogledat, ali so razmere okoli Kölnbreinskega jezera res tako dobre, kot to pišejo poročevalci in ni nama bilo žal. Tokrat sva bila tako zgodnja, da še cestnine nisva mogla plačati - videti je, da se blagajna odpre okoli sedmih. Na koncu ceste sva parkirala brez težav, saj je bilo par
Že (ali pa šele?) v mraku smo na parkirišču nalepili kože na smuči, žal so pa te morale romati na hrbet! Na poti proti koči Osnabrücker je Luka glasno razmišljal, da bi bil raje nekje na morju, pa smo ga prepričali, da je tudi tu vse kot na morju: bilo je prijetno toplo, luči hotela Malta so mežikal
Oberwalderska koča je bila čez vikend zasedena in smo zamenjali cilje. Najprej smo šli gledat izhodišče za Brennkogel iz juga, pa je bilo bolj zeleno kot belo. Zato smo se odpeljali na severno stran do Fuscher Törla. Brennkogel je tudi s severne strani precej kopen in splazen. Pobočje Klobna je bilo
Že v soboto smo si ogledali razmere za vzpon na Spilmann. Varianta ob jezeru in ob potoku ni bila vabljiva, je pa kazalo, da so zvezni snežni jeziki v smeri letne poti od Glocknerhaus. Prespali smo v Glocknerhaus. Zjutraj smo se zbudili v jutro brez oblačka. Ko smo štartali pa je bil Kapuziner že ov
Nizke Ture: Gesaeuse NP: Vrhovi samevajo, koce so odprte in prazne. Nevarna izpostavljena snezisca bodo preprecevala vzpone vsaj se do julija, kakor pravijo domacini. Mozno je bilo priti: Sreda: Planspitze 2117 cez Peternsharte ( snezisce v grapi) ,stena kopna, dol po Wasserfalweg (bp) Cetrtek: G
Aleš je že vse podrobno opisal . Razmere so res za pravo spomladansko smuko. Seveda se je pa vreme iz minute v minuto spreminjalo. Veter je bil na trenutke moteč. Sneg pa drži, kljub temu, da smo bili razmeroma pozni. Nekateri so že smučali, ko smo mi šele vstopili v grapo. Zaradi poškodbe sem venda
Marijan si je zaželel vsaj en turni smuk v letošnji sezoni in z Maretom sva bila seveda takoj za. V torek smo se med nevihtami odpeljali v Malto. Prespali smo v "taokroglem" hotelu. Celo noč je močno pihalo, zjutraj smo se zbudili v oblačno jutro. Po dobrem zajtrku smo se pogumno odpravil
Turo smo s Hanko in Petrom naredili že v petek, a preprosto nisem našel časa, da napišem kratko poročilo. O razmerah okrog Kölnbreinspitze tudi ni kaj dodati, saj je bilo v zadnjih dneh precej napisanega. Že dalj časa me je mikala tura, ki se kaže kot nižja in precej manj obljudena varianta turnega
Včeraj smo smučali z Johannisberga. Snega je tudi tu precej. Imeli smo super razmere za smuko – z vrha smo se pognali ob 9:30. S parimi prekinitvami smo se pridričali do tunelov na Gamswegu – zadnji 3 tuneli so še zaprti. Več fotk na TurnaRit.si Kategorija: Razmere
Po dveh mesecih smučarskega pavziranja, sem zopet stopil na sneg, do katerega je bilo potrebno nositi "krošnjo" vse do vstopa v Turski žleb. Tam sem zamenjal športne copate za šprinterce in se povzpel skozi precej trd žleb na Koroško Rinko, katere vrh je tudi že kopen. Snežna odeja že dolg
Brez Jugove sezona ne bi bila popolna. Vzpon Za Ak je bil milo rečeno prava savna. Za Akom je bilo malo bolje, pod Tremi macesni sem se pa moral že obleči. Sneg se začne na 1400 m. Turn pod Tremi macesni je nemarno razrušen in sem raje sledil predhodniku po levi grapi, potem pa zavil na Tri macesne.
Prvo poletno smuko sva si privoščila nad jezerom visoko v Avstriji. Odhod iz SLO ob 4,30, s hojo na smučeh od avta začneva okrog pol 7. Do sedla trdo, pomrznjeno, na sedlu počakava v družbi treh turašev iz Pliberka, malo poklepetamo da se sneg ravno prav omehča. S smučanjem začnemo malo pred 10 uro.
Najprej sem hotel na Kölenbreinspitze, pa so me sledovi Štehi zapeljali proti Hafnerju. Že pod Petereckom je bilo fajn mehko in sem Hafnerju samo pomahal in zlezel raje na Petereck. Smučanje po vršnem pobočju je bilo bolj oranje gnilega snega. Na srečo se ni odločil, da bi šel z mano dol. Na zahodni
Sneg se začne malo naprej od pristajališča za helikopter. Smučal sem iz zatrepa pod Kočno. Zgoraj pod steno, kjer je plaz počistil zadnji je sneg smučarija odlična, nižje ob plazu pa se je že toliko predelal, da tudi ni slabo, je pa pač počasnejši. Na strmini nad kočo je predelan star sneg, zgornjih