je najbrž cilj vseh nas. No seveda to ne pomeni, da živimo, pač pa da ŽIVIMO in ne životarimo. No na Netflixu lahko najdete serijo, kjer avtor raziskuje kraje na svetu, kjer ljudje živijo najdlje in pa seveda vzroke za to, da se ravno tam živi tako dolgo. V vseh primerih najde kar nekaj skupni
tek, ki sma se ga udeležila s Tatjano in to bo po dolgem času poročilo s tekme. Torej, ker sma imela v planu iti letos na kaki trail tek pa je tole v domačem mestu priletelo, kot naročeno. Trasa ravno prav dolga, na koncu je ura namerila dobrih 15 kilometrov, ne preveč zahtevna, kot rečeno, ko
se je nabralo torej je čas, da dam kak bralni predlog.Najprej ena športna knjiga. Ker sem še vedno tekač tako z dušo in telesom, sem z zanimanjem prebral knjigo Running with Kenyans. Avtor je sedanji novinar, ki je bil v mladosti obetaven tekač. V svoji knjigi je poskušal opisati svoje izkušnj
je težje sem slišal včasih, ko sem se s kom pogovarjal o teh nočnih službah. No, jaz zdaj rečem, da mi je težje iz dneva v dan. Pa ni samo to, da moram bedet ponoči, to je v bistvu še najmanj, bolj je to ko moram poslušat stvari ali brat o njih, stvari, ki se meni zdijo nepojmljive.Gre namreč
podaljšan vikend, smo si tokrat privoščili v Ljubljani in Gorenjskem.Ker smo doma veliki ljubitelji Queenov, nas je lepo razveselila moja sestra z nakupom vstopnic za koncert Queen simphony, ki je bil v ljubljanskih Križankah, seveda smo takoj sklenili, da bomo pač izrabili priliko in bomo pre
je padla letos. Sicer je to bil plan že lani takoj po prvem dopusti v Grčiji, da tudi letos svoj glavni dopust preživimo na jugu, le lokacija je bila vprašljiva in v bistvu vse do zadnjega prav nismo vedeli kam bi šli, ampak to je ravno čar dopusta z avtodomom.Kar se tiče poti smo vedeli, da g
nazaj po krajši odsotnosti ali bolje rečeno po dopustu o katerem pa v enem od naslednjih objav. je pa res, da se je v tem vmesnem času naredilo toliko stvari, od katerih so seveda najbolj odmevale poplave. K sreči mi nismo bili deležni kakršnih koli posledic, sem pa bil kar dobro vpet v dogaja
v teh poletnih dneh. a se moram kar pohvalit, ker sem res priden. Ta mesec sem pretekel že 175 kilometrov in sem že blizu 1000 kilometrov skupaj, pa tudi na kolesu se bližam še 2000 kilometrov, kar je za gorca kr ok. Pridno pa tudi delam treninge za moč. No še vedno se trudim vsaj pri teku drž
po prihodu domov, smo si privoščili teden oddiha. V ponedeljek sva Miha in jaz šla na Roglo, plan je bil, da tam ostaneva do srede a naju je slabo vreme odgnalo domov že v torek proti večeru. A vseeno sma se mela super, malo sma pohajkovala, jaz sem v torek zjutraj odtekel na Lovrenška jezera,
je pel Šifrer, no jaz pa samo tečem počasi. Torej po Radencih sem se odločil, da začnem tečt po t.i. Mafetone metodi. Večina tekačev ve zakaj gre, za ostale pa samo na kratko. Gre zato, da pri teku ne presežeš pulza, ki se izračuna preprosto 180 minus leta, se pravi pri meni je to 130 utripov
in to obe od Slovenskih avtorjev. V obeh primerih gre za neke vrste kriminalko, pri čem je prva od Karlovška z naslovom Še sem živa, taka bolj enostavna in res prav primerna za poletno branje, ko včasih tudi nisi čisto 100% zbran pri branju. Zgodba ni zahtevna je pa vseeno zanimiva in se lepo
sem začel sestavljati zapis, po moje sem prišel nekje do polovice. Ne rečem da ga kdaj ne bom objavil, ampak za enkrat ne. Pa ne zato, ker se ga nebi upal ali pa zato, ker bi se bal, da bi se zopet nekdo prepoznal v njem, ker vem da bi se, pač pa preprosto za to, ker po prespani noči vidim, da ni vr
je opazka, ki jo mnogokrat slišimo, ko beseda nanese na države naše bivše domovine. Kar nekaj let imam priliko vsake tolko iti na ta naš "zaostali" Balkan in vedno bolj se sprašujem ali smo res mi tako napredni in ali je to kar mi živimo res tako super. Tokrat bom mesec dni preživel v Srbiji, n
pravijo, da je božja mast. Jaz se tega zadnje čase poskušam naučit skoz šport. Torej nadzor srčnega utripa predvsem pri teku zahteva kar nekaj napora, če pa že ne tako veliko napora držati nizek pulz, kar je v bistvu lahko prav prijetno, ker se pač ne mučiš tolko, če tečeš pri pulzu med 130 in
so res v vrhu kar se tiče literature. Ugibam, ampak zna bit, da je to zaradi dolgih obdobij, ko je zunaj tema in imajo ljudje več časa, da so vsake toliko sami s sabo ali pa s svojimi mislimi in idejami, ki jih potem prelijejo na papir. No na Biblosu sta sedaj na voljo dve knjigi Pomladna
vedno znova navduši s svojo kuliso in izborom izvajalcev. Tokrat smo šli na koncert Vlada Kreslina. Doma imam nekaj plošč a še nikoli mi ga ni uspelo poslušat v živo. In doživeli smo presenečenje in to kako. Vlado ni več v rosnih letih, letos bo napolnil 70 in postregel nam je z skoraj dvema u
kot so jeza, žalost, nemoč in še kas se zadnje dni kopičijo v meni, še posebej se mi to dogaja po nočnih službah, kjer se zadnje čase kot po pravilu ukvarjamo res z izmečki, ki jih je naplavilo to človeštvo. Poslanstvo, da bi naša služba morala ljudem pomagati pa je že dolgo izgubilo svoj pome
predvsem pa s časom tudi hitreje. No, tako trdi Phil Maffetone, ki pravi, da dolgoročen počasen trening izboljša hitrost, ali bolje rečeno, če dolgo tečete pri nizkem pulzu s časoma pri tem istem pulzu tečete hitreje.Metoda je preprosta, od 180 odbijete leta in to je vaš ciljni pulz in nato tr
v tem času je rezerviran za Radence in udeležbo na teku. Že kar na začetku povem, da sem letos prišel čisto do cilja, ne pa tako kot lani, ko sem očitno precenil svoje možnosti in nato dan preživel v bolnici.Torej letos spet v petek popoldan z avtodomom v Radence, kjer smo se sparkirali pri no
bodo sedaj na vrsti. Prav je, da po včerajšnjem jamranju danes nadaljujem malo bolj vedro. Pravkar sem prišel z 11 kilometrskega teka, no ni bogve kaka razdalje, je pa glede na moje cilje več kot dovolj.Priznati moram, da sem zadnjih nekaj let kar malo popustil, pa ne toliko pri športu, kot pr