Dobrča je obetala, da ne bo veliko ljudi in da tudi veter ne bo preveč moteč - oba pogoja sta bila izpolnjena, vzpon skozi gozd z min vetra, tudi na vrhu “relativna” milina, srečali 5 turnih smučarjev, več ali manj nezvoženo…. Žal smučarske razmere niso bile optimalne - iz vrha do planine kar zelo
Če je še včeraj smuka dosegala najvišje ocene, je danes narava hotela drugače.Že na cesti proti Ljubelju so zameti najavljali tisto, kar se je na parkirišču imenovalo vihar. Po deveti se je splazilo visoko na Begunjščici po srednjem plazu in to z zelo konkretnim snežnim oblakom. Vse to atletov ni us
Z Gašperjem in Matijem se šele med vožnjo odločimo za Porezen. Parkiramo pri Jurežu, kjer je že nekaj avtomobilov. To seveda pomeni že dobro zgaženo "špuro". Pri prehodu čez oba potoka ni več potrebno snemati smuči, saj prehod omogoča ozek mostiček. Hvala tistemu, ki ga je zgradil.Lepo speljana špur
Najin cimer iz Gruzije je vedno,ko smo kaj dobrega presmučali,rekel,da je bilo Top shit.In današnji Krvavec si res zasluži to ime.Včeraj sva bila s Simonom rahlo različnega mnenja,kako bi zabila petkovo popoldne oz večer.Krvavec je potem prišel na plano kot ne po moje ne po tvoje.Arso je ta pop obet
Tako je Pero vprašal, ko na Kriški planini nisva takoj našla po dveh urah skoraj popolnoma zasutega avta.Snežilo je ves čas, sneg je suh kot poper, padal je v brezvetrju (tudi na običajno vetrovno izpostavljenem Zvohu).Smuka z Zvoha odlična, zgoraj naju je malo zbistril in skoncentriral ratrak, spod
Sneg je vecino časa ojužen. Edino na vrhu je dobro. Proge intenzivno ratrakirajo, ker v soboto odprejo smučišče.
Iz Bistrice je urezana zgledna špura naravnost "na gliho". Je utrjena in psi lepo primejo. S Slavo sva šla do šavja pri tretji sedežnici. Navzdol lepo po uležanem pršiču nekje do 100 nmv nad Ravnami. Sledil pa je težak, gost kot redka glina do Bistrice. Celo po strmini smo se morali porivati. No, v
Zelenica je kot New York, nikoli ne spi. Tudi med tednom v vetru in megli ne moreš biti prvi, še manj zadnji. Snega je veliko, pristopne in odstopne smučine so se sproti brisale, a večina njih je odgovorno navigirala ob skrajnem robu glavne strmine. A žal veter v strup prebrača, kar srce si sladkega
Potem ko sem z lanskim zapisom o mojem prvem obisku Ženiklovca, ki sem ga tedaj oklical za zadnjega, uspel razdeliti slovensko turnosmučarsko srenjo (na t. i. hodače in t. i. smukače) ter razjeziti lokalno prebivalstvo, je sreda dopoldan zaradi pozne ure odhoda in obilice snega klicala k spravi z Ve
Do koče je potegnena spura, naprej je na nekaj mestih zabrisana (veter). Spust po cca. 50 cm vlažnega cevca (še vedno dobro), zadnih 100 višincev pa je težek sneg.
Tisti, ki je danes hotel MAX, je moral gaziti sam in se pognati v strmino.Sneg je s podlago dobro sprijet, a nezmotljiv je samo Papež v Rimu.
Na parkirišču je rahlo snežilo z dežjem pri 1 st.plusa.Po nekaj sto metrih le še sneži v brezvetrju. Tako je vse do vrha.Smuko moti le gosta megla v osrednjem delu. Ker je na takem hribu zadeva kljub temu pod nadzorom, sem odšel še enkrat navzgor. Kje bi lahko bolje treniral pljuča in slabo vidljivo
Okolica Velike planine - tu nekje se je vse skupaj začelo. Najprej leta nošenja borda na hrbtu in gaženja po snegu, kasneje prvi vzponi s splitboardom. Vse to za nekaj višincev spusta. Ampak lepih in lahkih višincev - no če si pameten in slediš uhojenim potem.Malo čez 6 se znajdem na prelazu Volovlj
Danes je bilo pa zanimivo. S sedla V Žlebeh je oskrbnik koče včeraj peljal s štirikolesnikom na gosenicah gor in dol in tako naredil, kar sva potrebovala-špuro. Pred nama sta bila dva alpina, ki sta špuro še izboljšala. Sva ju srečala, ko sta se že vračala. Zelo lepa zima, nekoliko bolj gost pršič,
sneg…. Malo prej iz službe, na Ljubelju (cesta spet normalno prevozna) se dobiva s Polono, vzpon nama hitro mine (klepet). Smučarija: kjer še ni bilo zvoženo (se je še kar našlo), je bilo eno samo plavanje po pršiču (ni pa ravno puhec…), malo slabša vidljivost v srednjem delu, sicer pa prava uživanc
Parkirava ob cesti pri Wachtbrücke in brez velikih pričakovanj do planine. Tam naju preseneti pogled proti Sichelwandu - kot da tam včeraj ni bilo nikogar… A so šle vse včerajšnje trume na Grosse Kesselspitze, se sprašujeva. Tudi sicer izgledajo strma direktna pobočja z Sichelwanda lepo zalita, smuč
Na Vršiču priprave narave na prihajajočo zimo v polnem teku. Megla pa je krojila današnje razmere. Po plazu do prečnice je nekako šlo, nato pa zgolj še tipanje nekam navzgor, pri čemer so bile zametene včerajšnje sledi bolj v psihično oporo, kakor v pomoč. Na greben sva tako pritipala nekje pod sten
Dolga kranjskogorska kava z Milojko je povzročila, da me je pod ozebnikom Jalovca na polno zadela prihajajoča vremenska fronta. Vzpon do Malega kota je potekal brez posebnosti, višje se je vreme zapiralo z neverjetno hitrostjo, močan veter, megla, sneženje. Kot, da najstrmejši del ne bi bil že brez
... je izjavil Ažmi, ko smo opazovali trume, ki so se valile levo od Südwienerhütte v smeri proti Kleiner Pleißlingkeilu. Že parkirišče pri Wachtbrücke (izhodišče za Grosse Kesselspitze) je bilo vse totalno zaparkirano (vključno s cesto), pred odcepom za Gnadenalm je bilo pa še precej huje - ob ces