Pričakovanja so bila nizka, upanje za dobre razmere je vseeno bilo... je pa z bližanjem izhodišča padalo. Na parkirišču pri Camosciou 4 cm poprha, podlage praktično nič. Višje hitro več novega snega, tako da sem na smuči stopil po dobrih 50 višincev. Nekaj prave podlage šele na približno 1350 m, tud
Sanje vsakega turnega smučarja. Dopust, modro nebo, toplo sonce, brezvetrje in pa seveda pršič! Vse to danes pri zahodnih sosedih. Cesta iz Sella Nevee proti Pecolu je bila zjutraj ravno prava za hiter vzpon - nekaj cm ledu, pokritega s pet cm pršiča. Do planine Larice tako pohitim kar peš - je bilo
Je zaenkrat v hudem pomanjkanju snega.Popoldan v močnem vetru, v takšnem, da podlage do koče Vrtača skorajda ni videti, odidem na Zgornji plot. Veter v zatišju servisne ceste da možnost zbrati misli, a pod Šentancem in do zeleniške koče so spet na prepihu. Višje začuda veter ni moteč. Plato na vrhu
Spodaj vreme še prijetno, višje na odprtem močan veter, pod sedlom naju pozdravi megla in še zelo trda podlaga, da sva iz smuči skočila v stopinje, ki jih je nekdo tako na globoko uhodil, da so dereze ostale v ruzaku. Smuka po odprtem podpovprečna, a vsaj snega je bilo dovolj. Trdo, odsekoma razbit
Najprej kratek opis razmere, tako imenovani TLDR: vseskup en safr, samo se kar da. Štartamo relativno pozno, nekaj čez 9 iz Planice. Do Tamarja izica valda. Od tam naprej v gozdu takoj vidiš, da bo dol grede kombinacija tobogana pa rodea s ščepcem ovir. Sem si zaprisegel, da ob naslednjem obisku na
Danes taxi zaradi “nevarno” poledenele ceste ni vozil, torej štart iz doline. Ker smo se iz Ljubljane odpeljali precej pozno (šele malo pred pol deveto), zavijemo proti nekoliko nižji Hagener hutte. To se je izkazalo v bistvu za kar dobro odločitev - samoten vzpon po levi strani jarka (srenači so pr
Startala sva ob 8.20 na odcepu za pot za Cmirom. Na plazovini je začeteke strnjene snežne odeje, ki je kar kompaktna, zato nadaljujeva z derezami, Okoli 12ih sva na vrhu Cmira. Pihal je zahodnik. Spust po vršni flanki za 4* (malo odjenjano, super pela), kasneje pa trdo, a znosno 3* (po rezervni), na
Doma pa le nismo... je bil še najpogostejši utrinek danes na turi. Cesta z Mrzlega studenca do Zajavornikov totalno poledenela, a normalno prevozna. Pot prav tako beton, velika večina je uporabljala derezice. Snega do križišča s potjo, ki pride od spomenika, za silo dovolj, navzdol so to 3 kratke pr
Malo snega nad Mallnitzem. Šlo je glih za glih, pri spustu celo 2x po travi.Smučarija vseh vrst in nič posebnega, bolj slaba kot dobra.Taxi danes ni vozil (tudi včeraj, ko so imeli sosedi praznik, menda ne), tako da smo štartali iz doline.
Lisičke so trenirale nad Nevejo,zato je bila jutranja gneča kar velika.No 15.minut pred deveto so nas le spustili na gondolo.Za to zimo je bilo kar hladno,a še zdaleč premalo za ta letni čas.Turna pot do vrha in na našo stran je bila kar trda,zato srenači kar dobrodošli.Proti oknu pa prava pomlad,re
Odločil sem se za eno najvišjih izhodišč v bližini, do skoraj 1.900 m/m z avtomobilom.Cesta povsem BP.Senga ni veliko, ampak tam kjer mora biti, je. Sicer semil še med voznjo proti Sadnighaus imel idejo za sosednji Stellkof, ampak sem na parkirišču ocenil, da bo Hilmersberg boljsa izbira. Niti eneg
Cesta do planine Feldplannalm je prevozna, ledena, a posuta (zapornica - plačilo 6 EUR). Smuče nadenemo že na parkirišču. Z Lukom se vzpneva čez dolino planine, prvi sončni žarki naju obsijejo šele ob 11h. Vrh je spihan, popolnoma kopen. Kljub pomanjkanju snega se odločiva za spust na jug. Z vrha Wö
Naslov ture mi je izpred nosa speljala :) spoštovana kolegica Barbara. Zategadelj sem si pač morala izmisliti novega. :) Domneva, da ima cesta proti Viški planini vsaj nekaj snega se je sprva izkazala povsem na mestu. Na smuči smo namreč stopili takoj pri avtu, parkiranem ob glavni cesti. V nadaljev
Včeraj z vrha Poisniga vidim levo (zahodno), pod grebenom Wand Spitze uravnavo in pod njo fantastične smučarske zavoje. Kak dan prej so vijugali štirje. Daleč naokoli najbolj zasneženo sedlo šliši na ime Lasörn Scharte. Pogled in dostop z vrha Poisniga je jasen in danes jo z Markom mahneva v tisto s
Začeli smo v megli na Nevejskem sedlu. Vse do planine smo šli peš, snega premalo, ampak nas je že pričakalo sonce. Razmere potem odlične, vzpnemo se še do Spodmola pod Montažem. Spust vrhunski nekih 500 višincev. Nismo se mogli zediniti ali je to srenec ali firn, zato naj bo ravno prav omehčan. Na
In smo šli…. cesta mestoma poledenela, v zgornjem delu zasnežena. Brez 4x4 verjetno kar težko, večina je imela verige, nekateri pa kar oboje…. Velikih pričakovanj nismo imeli, “proga” lepo zvožena, ni veliko motečih smučin, ob robovih pa se najde tudi precej nezvoženega. Snega je ravno še dovolj. Ne
Štart iz Schönfelda - v smeri Barbarinega včerajšnega, mikajočega opisa o čoftici. Usmerimo se desneje, kjer smo se lahkotno vzpeli po sankaški progi. Višje se odločimo za čisto desnega - Ochsenriegel, današnji najvišji z 2282m. Do srednjega hribčka prečimo kratko razdaljo kar po grebenu, s psi na s
V Waldu temperatura v minusu, na soncu pa hitro toplo. Kljub temu zmrznjen sneg ne popusti. Mestoma se da prav lepo po kanti peljati, vendar za vec kot *** ni bilo. Nisem povozil niti enega kamna, ocitno je lepo poravnana travnata površina spodaj. Cesta smucljiva kot prejsnji teden, samo parking se
Radarji so obljubljali sonce tudi nad Zelenico in ne le nad Pokljuko, zato sem se odločil ne slediti opevani recepturi na VDV-ju, ampak izkoristiti, kot vse kaže, iztekajočo se zimo nad Tržičem. Smuči romajo na grbo na parkirišču za 10 ali 15 min, se prestavijo pod noge do kakih 100 višincev od kri