Cima bella 1912m Že nekaj časa ni bilo nikakršnega obvestila o Cimi. Pa smo šli pogledat. Res prava TS klasika, katera skoraj nikoli ne razočara. Sneg je do dobra predelan, tako da psi zelo dobro vlečejo. Na vrh smo se povspeli v prekrasnem sončnem vremenu. Turnašev pa skoraj nič. Smuka ugodna do
Tole je bolj poročilo o dostopih na Košuto. Najprej sem poskusil na Tolsto Košuto. Do Medvodja je kot običajno cest malo ledena. Proti Košutniku je nekaj časa šlo, še v ozkem delu na začetku pa se je pojavila 30 cm visoka stopnica, kar mojemu avtu ni bilo všeč. In sem obrnil in poskusil iz Jelendola
Hvala Bogu se kdaj vse ne izide celo zaradi lepega vremena. Mnogo daljši cilj sem opustil zaradi samohodništva in posledično zaradi ocene, da zna biti pod Lazovškim prevalom na njegovi vzhodni strani kloža, predvsem pa zaradi uživanja samote nas Krstenico. Tura: dolina Suhe - planina zgornja Grint
V soboto smo prespali smo v Leonardhuette (33 EUR s zajutrkom), potem smo se skozi Renveg odpeljali v Sankt Peter z namenom vzpona na Sternspitze. Takoj iz vasi na smuči in čez prvi travnik do domačije. Splužena gozdna cesta, ki pelje do planine Zickeralm je v prvih 500 m bila nesmučljiva za navzdol
V soboto smo se zapeljali v Maltaberg, do Leonardhuette. Vreme pretoplo, pozno spomladansko in temu ustrezne razmere. Štartali smo prepozno, ob 10.30 šli smo na Faschaureneck. Malo po dolini, potem vzpon lepo speljani špuri po širokem pobočju do predvrha. Na vršnem grebenu je v glavnem kopno, enako
Na slabih 1200 višine z Urošem pridrajsava s pogonom na 4 kolesa. Podobne podvige v naslednjih nekaj dnevih močno odsvetujem! Čez dan nekoliko odjenja in lepo teče po cesti, ponoči se cesta spremeni v bob stezo. Za povratek sva nataknila verige. Sicer pa čudovita smučarija daleč stran od množic...č
Porezen je iz Davče s smučmi še vedno vozen v celoti. Navzgor sem se držal bukovega gozda,kjer sem bil v zavetju.Ko pa sem prišel na čistino,je bil pa veter že kar nadležen.Zato sem se hitro pobral z vrha in zasmučal v bukov gozd.Sneg je lepo popustil in smučanje je bilo en sam užitek. Sledil je š
Tokrat sva se odločila za domač teren. Šla po sledeh Aleša, pri čemer so nama pomagala njegova navodila, dopolnjena s sledjo GPS. Parkirala sva na Planini pod Golico ter se zapodila po delno zasneženih travnikih v gozd. Vročina je snežno odejo že zelo prizadela in gozd je komaj še smučljiv. Šla sva
Tudi jaz sem že nekaj dni gledal Golico. Za vzpon sem izbral malo drugačno varianto kot Metod. Z avtom ob Belem potoku do odcepa ceste za Menten. Po kolovozu 100 višincev peš potem je pa šlo po snegu s kakšnim metrom po iglicah. Pot pripelje direktno na Planino Možine (na karti Stol ni vrisana). Nad
Start ob sedmih zjutraj na smučišču pri spodnji postaji gondole na Peco. Žičničarski uslužbenec je kljub zgodnji uri zaračunaval startnino (5 eur). Takoj zatem se s za somišljeniki veselo zaženem proti cilju. Vzpon do Siebenhutten sem opravil še v samoti od tam še nekaj višincev na vrh Knipsovaega
Pocas gre zima na poletje , pa smo sli na soncek. Laufarska na planino krasna, na vrh speljana diretisima preberlaufa, fajn za stegna. Firn povsod, vroce, razgledi nori. Rehidracija bila pri jezeru uspesna. Skratka lep dan :))) Kategorija: Razmere
Golica direktno z vrha dol me je vedno mikala. V TS srenji se je šušljalo, da tam domačini in poznavalci imajo svoje skrite linije, ne spomnim pa se kake konkretne objave. Dostikrat sem tudi na karti gledal, kje bi se najbolje prišlo gor in nato dol. Fotka Mirota na Snežaku izpred nekaj dni mi je po
Kot se ne menja kure, ki nese zlata jajca, tako se ne menja Rodice, ki podarja turnosmučarske presežke. Poznavajoč omenjeno trurnosmučarsko aksiomatiko so se štirje variantni (https://www.snezak.si/slovar/?l=v ) turni smučarji odločili repetirati sobotno Rodico. Po hibridnem vzponu (op. p.: kombinac
MONTE CROSTIS (2250m) 17.februar 2019 Zopet stara klapa (Igor, Hari, Milan, Marko, Martin, Miro) ob 5:30h iz Šempetra. Preko Tolmezza, Sutria, zavijemo za Ravascletto in od tam do vasi Tualis. V vasi zavijemo na ozko cesto za Monte Crostis. Pripeljemo se do drugega ostrega ovinka na nv ~1000m
Po zelo ledeni cesti smo z avtom odnehali dva ovinka pod vrhom. S Cenom sva se odpravila proti Mojstrovkam,Irena pa na Nad Šito glavo.S smučmi brez težav na Vratca,potem jih je smiselno nekaj časa nesti in nato spet brez težav do vrha. Smučanje do izravnave uživaško in nato še vzpon na Veliko Mojs
Tereni nad Pecolom so bili danes oblegani z vseh strani,le Škrbina nad Cijanerico je v glavnem samevala saj je plaz po sredini odnesel skoraj ves sneg. Mi smo se odločili za Vrh Strmali,jaz pa sem potegnil še do Rumenega spodmola pod Montažem. Po ne prav debeli snežni podlagi sem odsmučal do žensk
Ker se je v zadnjih dneh Rodica jela omenjati abnormalno pogosto, se turnosmučarski kvartet odloči pogledat, kaj zanimivega tam dogaja. Primarna zamisel je vključevala start iz Laškega Rovta, a je ob napovedanih pomladanskih temperaturah le prevladala zdrava kmečka razsodnost in kvartet se odloči za
Pravzaprav sem sotrpine poskušal zvabiti na sosednji hrib Creta di Rio Secco, ki me že nekaj časa mika, ampak... Začeli smo na ovinku pri bivši kasarni Marta Lariti. Od zadnjega sneženja ni bilo nobenih sledov. Poskušali smo slediti tracku na Sella Madrizze. Vzpenjanje skozi gozd posejan s skalnimi
Danes pa ena taka, za dušo. Kar lepa četica se nas je nabrala in smo oddrajsali čez Prevalo na našo Kaninsko stran. Pa po že rahlo ojuženem snegu do okna v Prestreljeniku. Zadnje metre na peš. Smuka po ojuženem kot aprila, a zelo lepo smučljivo. Spet en fajn dan tam gor na belem igrišču. Mete se. K
Sva imela cilj, pa ni slo, na Savinjsko sedlo. Z avtom skoraj do obracalisca, najprej na smuceh, nato nosiva, od platoja pa zopet na smuceh. Po spodnji varianti, da se izogneva plazu izpod ostenj Turske. Do prvega skoka ni problema, tam malo preizkusiva stabilnost, drzi, smuci na hrbet in gor. No, 3