Te ledeno mrzle in sinje modre dni velja izkoristiti za obisk globoko zasneženih vršacev, katerih gozdovi se zde zakleti v ledeni oklep kot v kakšni pravljici. Kako opisati občutke, ko pohajaš v tako neprijaznem okolju, težko obtežen z vso opremo, pa se zdi gibanje na smučeh skorajda lahkotno? Vsi n
Še en pravljičen dan, s soncem obsijan, s snegom obdarovan in z mrazom zaznamovan. Prvi vtis ni bil najbolj obetaven, saj je na Jezerskem presenetljivo malo snega (v primerjavi z Gorenjsko). Tudi zimski mraz, kakršnega letos nismo vajeni, ti ob prvem vdihu namigne, da bi bilo lepše ostati v topli po
Nikakor ne najdem pridevnika, ki bi zadovoljivo opisal takšen dan. Zimska idila, primerna temperatura in obilica snega. Zdaj je čas za sredogorje, vse višje in bolj zahtevne ture bodo počakale – sezona bo še dolga, brez skrbi. Pršiča je dovolj od vrha do doline. Zgornji del do planine smo zato
Čeprav smo zamenjali koledar, se v resnici ni nič spremenilo. To velja tudi za vreme, ki je to sezono še posebno radodarno s snegom. Sploh v Zgornjesavski dolini ga je toliko, kot že dolgo ne. Žal podobnega navdušenja ne morem izreči o temperaturah, ki že celo zimo niso nič kaj zimske. Tako so se v
Med vsemi slabimi novicami je treba iskati tudi dobre. Ena je nedvomno ta, da že več let nismo toliko smučali v domačih hribih kot v zadnjih tednih. Zaključek leta je bil torej nadvse uspešen: prvi dan v (za)sneženi pravljici, sicer s slabšo smuko, drugi dan pa brez sonca, a z naravnost fenomenalno
Očitno smo bili letos pridni, božiček je otrokom prinesel darila, starejšim otrokom pa sneg v hribih. Dva sončna dneva sta poskrbela za pravo idilo, dobra smuka je bila tako le še pika na i. Še boljša novica je nova obilna pošiljka, ki obeta dolgo sezono v domačih hribih, tako da ne bo težko prežive
V teh mesecih se zdi, da čas mineva drugače, a v resnici prav tako beži in se ne zmeni za naše dojemanje ali naše rutine. Od zadnjih objav je bila zima, nato jesen in spet zima … In vsako obdobje se v gorah kaže v drugačni podobi, vsak dan je neponovljiv in že zato vreden … Nadaljuj z br
Po le enem tednu smo se iz povsem zimskih razmer v gorah znašli v precej običajni jeseni: barviti, raznoliki, čudoviti. Zato sem se odpravil na pohod tja gor, kjer mi je najlepše. Tudi tokrat je bilo žal manj sonca kot sem upal, tako da niti nisem šel na noben vrh, temveč sem raje iskal razglede 
Verjetno odvisno, koga vprašaš. Olistana drevesa v pisanem gozdu in višje macesni (nekateri še zeleni!) vztrajajo, da še ni prišel čas sprememb. A obilna snežna odeja in nizke temperature ne kažejo razumevanja do drugače mislečih. Jaz pa pravim, da je ravno to obdobje v hribih najlepše, zato sem v p
Jesen je komaj dobro prišla in že jo je prehitela zima, zato je veljalo izkoristiti včerajšnji dan. Namenili smo se na manj opazen greben med Gamsovim skretom in Žmavcarji, ki ponuja zanimivo alternativo obljudenim potem nad Kamniško Bistrico. Bolj udobno je začeti po poti proti Gamsovem skretu in p
V dobi podnebnih sprememb je treba izkoristiti vsak dan zime, ki se ponuja. Če pride že septembra, seveda še toliko bolj. Vršič je bil nekako logična izbira, saj smo se pripeljali do snega – in do sonca, da smo se že takoj znašli v zimski pravljici. No, malo pretiravam s tole pravljico, a prvi
Sončen in septembrsko ohlajen dan je bil kot nalašč za visoko grebensko prečenje. Tokrat smo se Anže, Dule, Džani in jaz podali na greben nad Tamarjem, ki nas je zaposlil za dobršen del dneva, nam pobral veliko energije (a nam hkrati napolnil baterije, kakšen zanimiv paradoks!) in nam večkrat pognal
Ponovno v zahodnih Julijcih, le da tokrat nenačrtovano. Z Gogijem so naju namreč med vožnjo zmotili sumljivi oblaki nad našimi Julijci in sva rajši nadaljevala čez mejo, vse do Zajzere. Nekoliko daljša vožnja se nama je obrestovala s sončno turo v vedno čudovitih hribih. Tudi na Velikem Nabojsu že d
Predolgo že nisem bil v zahodnih Julijcih, kamor se sicer vedno rad vračam. Gore zanimivega imena Koštrunove špice še nisem obiskal, zato sem imel še dodaten razlog za ponoven obisk teh krajev. Pretekla sobota s stabilnim vremenom in ugodno temperaturo je bila kot nalašč za celodnevno pohajanje tam
V osnovi je bila ideja seveda prečenje vseh Pelcev, a sva že prejšnji dan ugotovila, da je to v poletni vročini bolj slaba ideja, predvsem zaradi dolgega dostopa in sestopa. Zato sva obiskala le najvišji Pelc v grebenu med Balo in Zadnjo Trento, preostali pa bodo počakali na kakšen lep jesenski dan.
Človeku bi bilo oproščeno, ko bi pomislil, da je običajno hoditi na Bavški Grintavec iz doline Bavšica, po kateri je poimenovan. Tudi pogled na karto razkrije dve markirani poti, kar omogoča krožno turo. Realnost je seveda drugačna, saj je Bavšica, podobno kot mnoge druge doline na primorski strani
Danes nenačrtovano na Kepi. Z Markom sva bila namreč namenjena v Julijce, vsled negotove napovedi ob zgodnji uri. Pa naju je pri Jesenicah presenetil dež in sva se odločila za krajšo turo na drugi strani doline. V nič kaj svežem jutru sva zagrizla v breg in se tam nekje pod Visokim Kurjekom znašla n
Nisem si mislil, da bom šel še kdaj na Triglav sredi poletja, čeprav so me nekateri že dolgo nagovarjali k temu. Potem pa sem aprila – v nekih drug(ačn)ih časih – brez pravega premisleka bleknil, da bi letos lahko končno šli, saj bo menda manj gneče v hribih … Kakorkoli, Seto in Go
Prišel je avgust in glavna sezona v gorah. Moja tolažba je, da bo kmalu jesen in z njo konec mučenja s pohajanjem v poletni vročini. No, vendarle je bil včeraj lep dan, saj se je pooblačilo šele popoldne in mnogi smo uživali v čudovitih razgledih tam okoli Triglava. Na izhodišču je bilo že zjutraj n
Večkrat sem že napisal, da je prednost hribolazcev, da nam nikoli ne bo zmanjkalo novih vrhov, poti in razgledov. Še več: kljub mnogim obiskom Krme sem bil tokrat prvič tam brez smuči – in v kopnem je dolina nekaj povsem drugega kot v zimski preobleki. V jasnem in prijetno hladnem jutru smo se